Anno Domini, s kraticoAD (latinsko zaleta Gospodovega aliv letu Gospodovem) je latinskabesedna zveza, ki se tradicionalno uporablja pri številčenju let odJezusovega rojstva naprej. Za leta pred Jezusovim rojstvom se uporablja zvezaAnte Christum, s kraticoAC (latinskopred Kristusom). V slovenščini so v uporabi predvsem kraticen. št. za oznako leta po Jezusovem rojstvu terpr. n. št. za oznako leta pred tem dogodkom.
Štetje let od Jezusovega rojstva naprej je vpeljal menih Dionizij Exiguus v letu 525. Pred tem je bilo v navadi štetje let glede na začetek vladanja kakšnega pomembnega vladarja ali pa štetje od (domnevne) ustanovitve mesta Rima -ab urbe condita - ali od (domnevnega) datuma stvarjenja sveta (glej članekKoledarska doba). Dionizij je s seštevanjem let vladanja različnih vladarjev prišel do sklepa, da je tekoče leto (to je bilo 284. leto od začetka vladanja cesarjaDioklecijana) pravzaprav leto 525 šteto od Jezusovega učlovečenja.
Dionizij ni posebej navedel, kako naj bi izgledal začetek štetja let, niti ni navedel, kako naj bi šteli leta pred tem. Dejstvo pa je, da število0 takrat še ni bilo znano, zato se je vsem uporabnikom zdelo logično, da se štetje začne z1. Prvo leto - tj. tisto leto, ko naj bi bil Jezus spočet in rojen - so torej imenovali Anno Domini 1 (kratko AD 1). Leto pred tem pa so imenovali leto 1 pred Kristusom (latinsko 1 Ante Christum oziroma AC 1).
Dionizijev sistem se je uveljavil v Evropi kolikor toliko enotno šele v srednjem veku (v času od 8. do 14. stoletja), saj je zahodni krščanski civilizaciji pomenilo rojstvo Jezusa kot učlovečenje Boga ter Odrešenika človeštva prelomnico v človeški zgodovini oziroma njen najpomembnejši dogodek. Danes se ta način označevanja let uporablja v glavnini sveta. Novejše znanstvene raziskave so pokazale, da se je Jezus rodil okoli 5 ali 6 let prej, kot je izračunal menihDionizij Exiguus.
V mnogih jezikih so se pojavili še drugi načini označevanja let z namenom, da bi se izognili verskemu pomenu besednih zvez. Ti načini sicer še vedno temeljijo na "datumu" Jezusovega rojstva, le versko obarvane besede so nadomestili z "nevtralnimi". Tako se je slovenščini uveljavil zapispred našim štetjem innašega štetja (s kraticopr. n. št. tern. št.). Za primer, Cunningham in Starr pišeta v knjigiSharing Shalom: A Process for Local Interfaith Dialogue Between Christians and Jews (1998), da"pr. n. št. in n. št. (...) ne predpostavljata vere v Jezusa in sta tako bolj primerna zamedverski dialog kot običajna pr. Kr. in po Kr.".Kitajska republika je vse od ustanovitve leta 1912 uporabljalaKoledar Minguo, vendar je zahodni koledar uporabljala pri mednarodnih odnosih. Po ustanovitvi Ljudske republike Kitajske pa je povsem ovrglakitajski koledar ter začela uporabljatinavadno dobo (gōngyuán) pri domači in tuji uporabi.
Šele precej pozneje se je pojavila ideja o številu0 in posledično ideja o drugačnem oštevilčenju let. AstronomaPhilippe de La Hire inJacques Cassini sta v 18. stoletju začela uvajati astronomsko številčenje let, in sta prva uporabila oznakoleto 0 - poudariti pa je treba, da toni leto med 1 pr. n. št in 1 n. št., pač pa je leto 0 le drugačno poimenovanje za leto 1 pr. n. št. Podobno ima leto 2 pr. n. št. v takem oštevilčenju oznako −1 (minus ena), leto 3 pr. n. št. ima oznako −2 (minus dve) ipd.
