Pričloveku in drugih živalih se pojavlja oogamija, za katero je značilno združevanje majhne gibljive semenčice in velike negibljive jajčne celice.
Gametogamija je tipspolnega razmnoževanja, pri katerem se zlijeta dveraznospolni enoceličnigameti (spolni celici) in nato pride do združitve njunihjeder ter pripadajočih znotrajceličnih struktur, nakar nastane tako jedrozigote (spojka) kot tudi druge celične strukture.[1][2][3]
Poznamo več različnih tipov gametogamije, pri čemer se ti razlikujejo gledemorfologije, zgradbe in drugih lastnosti združujočih se gamet. Med bolj poznane načine gametogamije spadajo:[3]
A) izogamija gibljivih gamet, B) izogamija negibljivih gamet, C) gametangiogamija
A) anizogamija gibljivih gamet, B) oogamija, C) anizogamija negibljivih gametIzogamija alihomogamija[4] (antična grščina ισο,iso = "enak" + γάμος,gámos = "zakon") je tip spolnega razmnoževanja, pri katerem se zlivata gameti s podobnimi morfološkimi lastnostmi (predvsem obliko in velikostjo). Običajno se razlike med združujočima gametama pojavljajo pridednini vsake spolne celice in izražanjugenov na določenih področjih, povezanih z razmnoževanjem. Gameti, ki se zlivata pri izogamiji, sta na pogled enaki in posledično ni mogoče ene spolne celice opredeliti kot moško drugo pa kot žensko. Ponekod organizmom, pri katerih se pojavlja izogamija in s tem povezane izogamete, namesto spola pripisujejo oznaki "+" in "-". Tako imenovanihparitvenih tipov je lahko tudi več, velja pa, da različna paritvena tipa ob združitvi tvorita zigoto.[4][5]
Anizogamija[3] aliheterogamija (antična grščina ἕτερος,heteros = "drug" + γάμος,gámos = "zakon") je tip spolnega razmnoževanja, pri katerem se zlivata različno veliki moška in ženska gameta, ki nastajata v osebkih dveh različnih bioloških spolov.[3][5][6] Za anizogamijo je značilna raznoličnost (dimorfizem) spolnih celic.[6]
Oogamija (antična grščina ᾠόν,ōión = "jajce" + γάμος,gámos = "zakon") je tip spolnega razmnoževanja, pri katerem se združita majhna inobičkana moškaspermalna celica in velika ter nepremična ženskajajčna celica. Gre za podtip anizogamije (heterogamije), saj sta združujoči se celici še vedno različni, precej drugačna pa je tudi njuna mobilnost (spermij je običkan in tako gibljiv, jajčna celica pa nemobilna).[7][8] Oogamija se pojavlja pri vsehživalih, značilna je tudi za nekatererastline.[9]
Apogamija (antična grščina αρο,apo = "brez, iz" + γάμος,gámos = "zakon"), ki se pojavlja pri nekaterih rastlinah, je tipapomikse (nastajanja zarodka brezoploditve), pri kateremembrio izvira izhaploidnihsinergid aliantipod (spremljevalnih celic jajčne celice, ki se nahajajo v embrionalni vrečki[3]).[10] Gre zanespolno razmnoževanje,[10] saj za nastanek zarodka ni potrebna oploditev.[11] Pojavlja se tudidiploidna verzija (denimo prijagodnjakih), ki je sicer redkejša, in pri kateri embrio nastane iz sinergid ali antipod, ki so diploidne (imajo 2nkromosomov). Med rastline, za katere je značilno pojavljanje apogamije, spadajo denimočebula,lan,koruza inplahtica (Alchemilla). Pri slednji se pojavlja posebnost, saj se poleg embria, ki nastane kot posledica poteka apogamije, tvori še en embrio, ki pa je posledica razvoja oplojene jajčne celice.[10]
Pri nekaterih organizmih, kot so denimoglive zaprtotrosnice (Ascomycota) in prostotrosnice (Basidiomycota), ne pride do združitve gamet, ampak se zlivajo kargametangiji, v katerih sicer normalno nastajajo gamete – pojavu pravimogametangiogamija. Hkrati je za tovrstne glive značilno tudi, da so njihovehife dlje časa v dikariontskem (dvojedrnem) stadiju, sajplazmogamiji (zlitjucitoplazem)kariogamija (zlitje jeder) ne sledi takoj.[3][12]
↑5,05,1Campbell, Neil A.; Reece, Jane B.; Urry, Lisa A.; Cain, Michael L.; Wasserman, Steven A.; Minorsky, Peter V.; Jackson, Robert B. (2008).Biology (8. izd.). San Francisco: Person International Edition.ISBN978-0-321-53616-7.
