Movatterモバイル変換


[0]ホーム

URL:


Pojdi na vsebino
Wikipedijaprosta enciklopedija
Iskanje

Angleščina

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Angleščina
English
Področje(glejspodaj)
Št. maternih
govorcev
359 milijonov (2010)[1]
drugi jezik: 375 milijonov[2]
Zgodnejše oblike
Pisavalatinica (angleška abeceda)
angleška Braillova pisava
Uradni status
Uradni jezik
54 držav
27 nesuverenih entitet
Jezikovne oznake
ISO 639-1en
ISO 639-2eng
ISO 639-3eng
Glottologstan1293
Linguasphere52-ABA
{{{mapalt}}}
  Države kjer je angleščina uradni ali de facto uradni jezik, ali narodni jezik, in je govorjen kot materni jezik večine populacije
  Države kjer je angleščina uradni jezik, toda ni primarni jezik
Ta članek vsebuje zapis glasov v črkovni obliki poIPA. Brez ustreznepodpore za interpretacijo, lahko vidite vprašaje, okvirje ali druge simbole namestoUnicode znakov.

Angléščina jezahodnogermanskijezik, ki izvira izAnglije. Kot »prvi« (materni) jezik je bila s približno 402 milijonoma ljudi v letu 2002tretja na svetu, zaradi vojaškega,ekonomskega, znanstvenega, političnega in kulturnega vplivaZdruženega kraljestva, nato pa šeZdruženih držav Amerike pa je postalalingua franca sodobnega časa.[3]

Geografska porazdelitev

[uredi |uredi kodo]

Angleščina je prvi jezik v naslednjih državah:Avstralija (avstralska angleščina),Bahami,Barbados (karibska angleščina),Bermuda,Gibraltar,Gvajana,Jamajka (jamajška angleščina),Nova Zelandija (novozelandska angleščina),Antigva in Barbuda,Sveti Krištof in Nevis,Trinidad in Tobago,Združeno kraljestvo (britanska angleščina) inZdružene države Amerike (ameriška angleščina).

Je tudi eden od glavnih jezikov v državah:Belize (sšpanščino),Kanada (sfrancoščino),Dominika,Sveta Lucija inSveti Vincencij in Grenadine (s francosko kreolščino),Irska (zirščino),Singapur (zmalajščino,mandarinščino,tamilščino in drugimi azijskimi jeziki) inRepublika Južna Afrika (vendar sezulujščina,kosa,afrikaans inseverna soščina bolj govorijo). Je tudi najbolj pogosto uporabljan neuradni jezik vIzraelu.

Angleščina jeuradni jezik, ki pa ni domoroden, v naslednjih državah:Esvatini,Fidži,Filipini,Gana,Gambija,Hongkong,Indija,Kamerun,Kenija,Kiribati,Lesoto,Liberija,Marshallovi otoki,Malta,Mikronezija,Namibija,Nigerija,Pakistan,Papua Nova Gvineja,Salomonovi otoki,Samoa,Sierra Leone,Tanzanija,Zambija inZimbabve.

Angleščina je najpogosteje uporabljani jezikEvropske unije. Čeprav so načeloma vsi uradni jezikiEU enakopravni, so številni delovni dokumenti dostopni le v enem jeziku, najpogosteje v angleščini.

Angleščina je najbolj razširjen »drugi« in »učeni« jezik na svetu, in kot tak, po mnenju mnogih jezikoslovcev, ne predstavlja več izključno kulture »domorodnih govorcev angleščine«, pač pa je jezik, ki vsrkava poglede vseh svetovnih kultur, ko njegova raba raste. Spet drugi trdijo, da je njegova potencialna raba kot sredstvo za sporazumevanje bolj omejena. Angleščina je jezik, ki se ga kot tuji jezik najpogosteje učijo vEvropi (32,6 %) in naJaponskem, sledijo pa mufrancoščina,nemščina inšpanščina.

Pisava

[uredi |uredi kodo]

Angleščino zapisujemo vlatinični pisavi, ki je v 9. stoletju nadomestilaanglo-saksonske rune. Sodobna angleškaabeceda vsebuje 26 črk latinice:a,b,c,d,e,f,g,h,i,j,k,l,m,n,o,p,q,r,s,t,u,v,w,x,y inz (vsaka od njih ima tudi veliko ustreznico). Med ostalimi simboli sta danes redkiligaturiæ inœ. Poleg tega so občasno v rabidiakritična znamenja, posebej vizposojenkah iz drugih jezikov (npr.ostrivec vcafé inexposé), terpreglas, ki označuje, da se sosednjazloga izgovarjata ločeno (kot v besedahnaïve inZoë).

Slovnica

[uredi |uredi kodo]


Angleški jezik ne pozna določbe spola. Če je Pavel moški in Jožica ženska, bo he in she primerno uveljavljen. A beseda person, ki nima nujno spolne vsebine, bo "it". Petelin in kura imata spolno vsebino, a perutnina je brez te vsebine.


Zgradba stavka se vedno začne s subjektom, sledi glagol in nato objekt.


Za glagole so značilne tri oblike. Glagol v gerundu označuje dolgo trajno delovanje. Z pomočjo dodatnih besed kot so will, have, going to, was glagol pridobi dodatne pomene, čas.



Zaimki:

ImenovalecTožilnikpovratno-svojilnoneodvisni rodilnikodvisni rodilnik
subjektObjekt(svojilno)
I.osebaEdninaImemyselfminemy

mine

Množinaweusourselves

ourself

oursour
II.osebaEdninaStandardyouyouyourselfyoursyour
Starinsko neformalnothoutheethyselfthinethythine
MnožinaStandardyouyouyourselvesyoursyour
Starinskoyeyouyourselvesyoursyour
ljudsko, pogovornoyeyou ally'allyouse...yeyou ally'allyouseyeerselvesy'all's (aliy'alls)

selves

yeersy'all's (aliy'alls)yeery'all's (aliy'alls)
III.osebaEdninamoškohehimhimselfhis
ženskosheherherselfhersher
nevtralnoitititselfitsits
Epicenotheythemthemselves

themself

theirstheir
Množinatheythemthemselvestheirstheir
NedoločnoFormalnooneoneoneselfone's
Neformalnoyouyouyourselfyouryour
Vprašanjeizpraševalno in ozirnoza osebewhowhom

who

whosewhose
za ostalowhatwhat
ozirnowhichwhich
Recipročnoeach other

one another

Dummythere

it

Glej tudi

[uredi |uredi kodo]

Sklici

[uredi |uredi kodo]
  1. Nationalencyklopedin "Världens 100 största språk 2010" The World's 100 Largest Languages in 2010
  2. Graddol, David (2000).»The Future of English? A guide to forecasting the popularity of the English language in the 21st century«. The British Council. str. 10. Pridobljeno 22. septembra 2013.
  3. Smith, Ross (2005). »Global English: gift or curse?«.English Today. Zv. 21, št. 2. str. 56.doi:10.1017/S0266078405002075.ISSN 0266-0784.

Zunanje povezave

[uredi |uredi kodo]
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi:Angleščina.
Poglejte si besedoangleščina aliAngleščina v Wikislovarju, prostem slovarju.
Mednarodno
Nacionalno
Drugo
Stub icon

Ta članek ojeziku ješkrbina. Pomagajte Wikipediji in garazširite.

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Angleščina&oldid=6458583«
Kategorije:
Skrite kategorije:

[8]ページ先頭

©2009-2025 Movatter.jp