Sistem SI definira amper tako:
En amper je določen z izražanjem numerične vrednosti osnovnega naboja 𝑒 v enoti Coulomb (𝐶), ki je enaka vrednosti 𝐴𝑠, kjer je sekunda določena z valovanjem nevzbujenega atoma cezija-133 ob absolutni ničli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.[3]
Amperov zakon[4] pravi, da je med dvema vzporednima prevodnikoma, po katerima teče električni tok, privlačna ali odbijajoča sila. Ta je uporabljena v definiciji ampera.Coulomb, SI enota zaelektrični naboj, »je enak naboju, ki ga prenese električni tok 1 A v času 1 s.«[5] Tok enega ampera je torej enak enemu coulombu naboja, ki se prenese v eni sekundi:
V splošnem je naboj Δe je določen s konstantnim tokomI, ki teče za čas Δt:
Električni tok se izraža v amperih (npr. »tok skozi upornik je 0,5 A«), naboj, ki preteče skozitokokrog, pa se izraža v coulombih (npr. »nabojbaterije je 30.000 C«). Razmerje med amperom (C/s) in coulombom (C) je enako kot razmerje medvatom (J/s) indžulom (J).
Amper je bil prvotno definiran kot ena desetina enote električnega toka v sistemuCGS. Ta enota, sedaj znana kotabamper, je bila definirana kot količina toka, ki ustvari silo 2dini na centimeter dolžine dveh žic, ki sta 1cm narazen.[6]
»Mednarodni amper« je bil zgodnja implementacija ampera, ki je definirana kot električni tok, ki bi iz raztopinesrebrovega nitrata izločil0001118 gramov srebra na sekundo.[7] Pozneje so natančnejše meritve pokazale, da ta tok znaša099985 A.
Trenutna definicija ampera je bila sprejeta leta 1948 na devetigeneralni konferenci za uteži in mere.[8]
