Alfred Dreyfus |
|---|
 |
| Rojstvo | 9. oktober1859({{padleft:1859|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:9|2|0}})[1][2][…]
Mulhouse[4] |
|---|
| Smrt | 12. julij1935({{padleft:1935|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:12|2|0}})[3][5][…](75 let)
Pariz[7][4] |
|---|
| Pripadnost | Francija |
|---|
| Aktivna leta | 1880-1918 |
|---|
| Čin | podpolkovnik |
|---|
| Enota | topništvo |
|---|
| Oboroženi konflikti | Bitka za Verdun, Druga bitka za Aisne |
|---|
| Priznanja | Chevalier de la Légion d'honneur (1906)
Officier de la Légion d'honneur (1918) |
|---|
| Sorodstva | Raphael Dreyfus (oče)
Jeannette Libmann (mater)
Lucie Hadamard (žena)
Pierre Dreyfus (sin)
Jeanne Dreyfus (hčer) |
|---|
| Podpis |  |
|---|
Alfred Dreyfus,francoskičastnik, *9. oktober1859,Mulhouse, †12. julij1935,Pariz.
Afred Dreyfus je bil francoskigeneralštabničastnikžidovskega rodu. Zaposlen je bil na francoskemobrambnem ministrstvu. Leta 1894 so proti njemu vložiliobtožnico, ker naj biNemčiji izdajalvojaške skrivnosti insodišče je odločilo, da je kriv. Obsojen je bil na dosmrtno ječo naHudičevem otoku. Že leta 1896 se jepolkovnik Picquart, šef obveščevalnega oddelka, prepričal, da je Dreyfus nedolžna žrtev pravega vohuna,majorja Esterhazyja. RomanopisecEmile Zola je na Clemenceaujevo pobudo v časopisnem članku z naslovomJ'Accuse (Obtožujem) sodnike obtožil, da so pri razsodbi upoštevali ukaze obrambnega ministrstva. Primer so izkoristilinacionalisti,militaristi inrojalisti, na drugi strani parepublikanci,socialisti in nasprotnikiklerikalizma. Dreyfusovo nedolžnost sta dokazalasamomor majorja Henreyja (1898) in Esterhazyjevo priznanje, da je on pravi vohun.Vrhovno sodišče je od vojske zahtevalo obnovitev postopka (1899) in ob ponovnem sojenju je vojaško sodišče odločilo, da je Dreyfus »kriv z olajševalnimi okoliščinami«.Predsednik republike ga je pomilostil, njegovo ime pa je bilo dokončno oprano šele leta 1906, ko je lahko znova stopil v vojaško službo. Dogodek je vplival na okrepitev in večjo enotnost politične levice, zmanjšal pa se je vpliv vojske. Nasprotniki klerikalizma so dobili široko podporo in leta 1905 so v Franciji rimokatoliško cerkev ločilo od države. Dreyfus je bil glavna žrtevafere Dreyfus.
|
|---|
| Splošno | |
|---|
| Narodne knjižnice | |
|---|
| Biografski slovarji | |
|---|
| Znanstvene podatkovne baze | |
|---|
| Drugo | |
|---|
.jpg)
