V politiki se je vzpenjal kot raziskovalec, specializiran za zadeveEvropske unije, leta 2004 je bil izvoljen vEvropski parlament kot član Nacionalne koalicijske stranke. Leta 2008 je bil Stubb imenovan za ministra za zunanje zadeve. Leta 2011 je bil prvič izvoljen v finski parlament kot poslanec z drugim najvišjim številom glasov na volitvah. Nato je bil imenovan za ministra za evropske zadeve in trgovino v vladiJyrkija Katainena.
Ko je Katainen leta 2014 odstopil s položaja predsednika vlade in predsednika Nacionalne koalicijske stranke, je bil Stubb izvoljen za predsednika stranke. Nato je oblikoval vladno koalicijo petih strank in predsednikSauli Niinistö ga je 24. junija 2014 uradno imenoval za predsednika vlade. Na parlamentarnih volitvah, ki so potekale aprila 2015, je Stubbova nacionalna koalicijska stranka izgubila status največje stranke, zasedla drugo mesto po deležu glasov in tretje mesto po sedežih. Po koalicijskih pogajanjih med zmagovalno Sredinsko stranko, stranko Fincev in nacionalno koalicijsko stranko je bil Stubb 29. maja 2015 imenovan za finančnega ministra.
Leta 2016 na volitvah za predsednika stranke premagalPetteri Orpo. Naslednje leto je odstopil kot poslanec in sprejel imenovanje za podpredsednikaEvropske investicijske banke. Po izteku mandata je bil januarja 2020 izbran za direktorja in profesorja Šole za transnacionalno upravljanje naEvropskem univerzitetnem inštitutu.
Avgusta 2023 je Stubb najavil, da bo kandidiral na finskih predsedniških volitvah leta 2024. 11. februarja 2024 je v drugem krogu prejel 51,6 odstotka glasov protiPekki Haavistu. Stubb je drugifinsko-švedski predsednik v zgodovini Finske poCarlu Gustafu Emilu Mannerheimu.[4]
Alexander Stubb v Frankfurtu 2009 Stubb na kongresuEPP v Helsinkih, 7.–8. november 2018
Stubb je zagovornik poglabljanjaevropske integracije. Ko je bil leta 2008 minister za zunanje zadeve, je imel Stubb govor, v katerem se je zavzel za aktivno vlogo EU vmednarodni politiki. Opozoril je, da je EU sicer največje gospodarstvo na svetu, vendar nivelesila, temvečregionalna mehka moč.[5] Ko je leta 2014 kandidiral za vodenje stranke, se je označil za "akademskegafederalista", čeprav je glede EU "v praksi funkcionalist". Stubb na primer nasprotuje evroobveznicam.[6] Vztrajal je tudi, da ni več "čisti federalist", kot je bil, ko je bil raziskovalec.[7] Stubb je leta 2010 izrazil podporo turškemu članstvu v EU.[8] Opozoril je, da bi lahkobrexit predstavljal trenutek, ki bi lahko povzročil razpad EU.[9] Stubb je že zgodaj menil, da bi morala Finska zaprositi za članstvo v Natu.[10]
Stubb velja za predstavnika liberalnega krila Nacionalne koalicijske stranke.[11][12] Označil se je za liberalca,[13] pa tudi za zmernega liberalca. Doseči želi "bolj pozitiven način vodenja politike". Verjame, da je treba vsakogar ceniti in spoštovati, tudi ko pride do nesoglasij.[14] Podpira istospolne poroke[15] in je bil pokrovitelj helsinške parade ponosa homoseksualcev.[16] Podpiramultikulturalizem[17] in verjame, da je potrebno povečanje priseljevanja.[18] Stubb meni, da je najpomembnejša politična ločnica v sodobni politiki tista med zagovorniki (kot je on sam) in nasprotnikiglobalizacije.[18] Stubb je dejal, da je legalizacija konoplje meja njegovega liberalizma, saj bi zlomila njegovo politično kariero.[19] Med svojo predsedniško kampanjo je napovedal, da bo njegova zunanja in varnostna politika konsenzualna in odvisna od eksistenčnih okoliščin.[20]
Stubb je poročen sSuzanne Innes-Stubb, britansko-finsko pravnico, ki jo je spoznal na College of Europe vBruggeu. Imata dva otroka (rojena leta 2001 in 2004).[21] Je prva oseba čezmorskega porekla, ki je postalaprva dama Finske.[22]
Na svojem Ironmanu v Frankfurtu leta 2012 je tekmoval z "Iron Birds Finland", ekipo 18 ljudi, ki tekmuje za podporo raziskavamlevkemije.[25] Na Ironman Sweden 2013 (v Kalmarju) je bil Stubbov čas 9:55:47.[26] Stubb je svoj najboljši maratonski čas, 3:11:24, tekel na Berlinskem maratonu leta 2014 .[27]
↑Tooze, Adam (2018).Crashed: How a Decade of Financial Crises Changed the World. New York, New York: Viking Press. p. 561.ISBN978-0-670-02493-3.OCLC1039188461.
.jpg)
.jpg)
.jpg)
