Movatterモバイル変換


[0]ホーム

URL:


Pojdi na vsebino
Wikipedijaprosta enciklopedija
Iskanje

Alanin

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Alanin
Imena
IUPAC ime
alanin
Druga imena
2-aminopropanojska kislina
Identifikatorji
3D model (JSmol)
ChemSpider
ECHA InfoCard100.000.249
  • InChI=1/C3H7NO2/c1-2(4)3(5)6/h2H,4H2,1H3,(H,5,6)
    Key: QNAYBMKLOCPYGJ-UHFFFAOYAA
  • O=C(O)C(N)C
Lastnosti
C3H7NO2
Molska masa89,09 g·mol−1
Videzbel prašek
Gostota1,424 g/cm3
Tališče258 °C (sublimira)
topljiv
Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za material vstandardnem stanju pri 25 °C, 100 kPa).
Sklici infopolja

Alanin (okrajšano kotAla aliA))[1] je α-aminokislina s kemijsko formulo CH3CH(NH2)COOH.L-izomer je ena od 20 proteinogenih aminokislin (ki v človeškem organizmu tvorijo beljakovine).Kodoni, ki zapisujejo alanin, so GCU, GCC, GCA in GCG. Alanin je nepolarna aminokislina. V beljakovinah jeL-alanin druga najbolj zastopana aminokislina, takoj zalevcinom (7,8 % vseh aminokislin v vzorcu 1.150 beljakovin).[2]D-alanin se pojavlja vbakterijskihceličnih stenah in v nekaterihpeptidnih antibiotikih.

Zgradba

[uredi |uredi kodo]

Naα-ogljikov atom se vezanametilna skupina (-CH3) in zato je alanin glede na molekulsko zgradbo ena najbolj enostavnih α-aminokislin in ga uvrščamo medalifatske aminokisline (ker nima razvejane stranske verige). Metilna skupina ni reaktivna in zato skoraj nikoli ne sodeluje pri delovanju beljakovine.

L-enantiomer alanina.

Viri

[uredi |uredi kodo]

Prehrambeni viri

[uredi |uredi kodo]

Alanin jeneesencialna aminokislina, kar pomeni, da je človeškiorganizem sam lahko proizvede in ga ni treba prejemati s hrano. Nahaja se v številnih vrstah hrane, posebej veliko pa ga je vmesu.

Bogati viri alanina so:

  • živalski viri: meso, morska hrana,kazein (v kravjem mleku), mlečni proizvodi, jajca, ribe,želatina,laktalbumin;
  • rastlinski viri: fižol, oreščki, semena, soja, pivski kvas, rjavi riž, koruza, stročnice, polnozrnati izdelki.

Biosinteza

[uredi |uredi kodo]

Alanin se prirastlinah inmikroorganizmih lahko tvori izpiruvata in aminokislin z razvejano stransko verigo (valin,levcin inizolevcin).

Najpogosteje se tvori iz piruvata, in sicer z reduktivno aminacijo.

Fiziološke funkcije

[uredi |uredi kodo]

Viri

[uredi |uredi kodo]
  1. IUPAC-IUBMB Joint Commission on Biochemical Nomenclature.»Nomenclature and Symbolism for Amino Acids and Peptides«.Recommendations on Organic & Biochemical Nomenclature, Symbols & Terminology etc. Pridobljeno 17. maja 2007.
  2. Doolittle, R. F. (1989), »Redundancies in protein sequences«, v Fasman, G. D. (ur.),Prediction of Protein Structures and the Principles of Protein Conformation, New York: Plenum, str. 599–623,ISBN 0306431319.
  3. Kališnik, Slovenski medicinski e-slovar, Ljubljana, Medicinska fakulteta, Lek, 2004
Aminokisline z razvejano verigo
Aminokisline z nerazvejano verigo
Druge razvrstitve
Normativna kontrola: Narodne knjižniceUredite to na Wikipodatkih
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Alanin&oldid=6248188«
Kategoriji:
Skrite kategorije:

[8]ページ先頭

©2009-2025 Movatter.jp