Odraščal je v južni Angliji, kjer so učitelji že zgodaj prepoznali njegovo nadarjenost zamatematiko. V internatu se je spoprijateljil s sošolcem Christopherjem Morcomom, ki je bil po izjavah nekaterih Turingova prva ljubezen. Morcom je leta 1930 umrl zatuberkulozo. Od žalosti se je Turing še bolj zagrizeno zakopal v delo, prav zaradi te travmatične izkušnje pa naj bi tudi postalateist. Leta 1935 je z odliko diplomiral iz matematike naKraljevem kolidžuv Cambridgeu, nato pa je odšel v ZDA, kjer je vpisal doktorski študij pod mentorstvomAlonza Churcha naUniverzi Princeton in doktoriral leta 1938. Že kot študent je napisal nekaj odmevnih del inJohn von Neumann mu je ponujal položajasistenta, toda Turing se je odločil vrniti v domovino.
»Turingova bomba«, izpopolnjena in povečana poljska bomba za dešifriranje; na sliki delujoča replika v muzeju v Bletchley Parku
Leta 1936 je napisal članekO izračunljivih številih (On computable Numbers), ki je biblija za računalnikarje. Meddrugo svetovno vojno je vBletchley Parku (program s tajnim imenomUltra) znatno pripomogel k razbitju nemškihšifer. S»Turingovo bombo«(popravljena in razširjena poljska Bomba) tudi k razbitju šifriranjaEnigme. Sam se je bolj malo ukvarjal z Enigmo, posvetil se je veliko bolj kompleksnemu nemškemu šifrirnemu strojuTunny (Lorenz SZ 40/42). Napisal je tudi prvi računalniški program zaprvi programabilni elektronskiračunalnik na svetu, angleškiColossus II. Ta računalnik je sestavil angleški poštni inženir Tommy Flowers s sodelavci. Colossus II. se je uporabljal izključno za dešifriranje nemškega Tunnyja (Lorenz SZ 40/42) in ne za dešifriranje Enigme.
Church-Turingova teza je matematična izjava o vsestranskosti računalnika: »Vsak računalnik z določeno minimalno sposobnostjo je v načelu sposoben opravljati iste naloge kot katerikoli drugi računalnik«. Torej so računalniki s sposobnostjo in kompleksnostjo, ki se vrsti od osebnih digitalnih asistentov do superračunalnikov, zmožni opravljati iste računske naloge, če le imajo dovolj časa in prostora za shranjevanje podatkov. Zasnoval je tudi miselni konceptTuringovega stroja.
Turinga poleg tega priznavajo za očetaumetne inteligence. Njegovo pionirsko delo zumetno inteligenco se je hitreje začelo razvijati šele v zadnjem času. Poznan je tudi poTuringovem testu. Leta 1953 je z digitalnim računalnikom izračunal vrednosti 1104-hnetrivialnih ničelRiemannove funkcije ζ.
Turingov spomenik v Bletchley Parku, izdelan iz pol milijona kosovskrilavca (delo kiparja Stephena Kettla)
Leta 1952 je v okviru policijske preiskave o vlomu v njegovo hišo priznal, da je imelhomoseksualne odnose (bil jekined). Po takratni britanski zakonodaji o nespodobnosti so ga obsodili in mu dali na izbiro zapor ali pogojni izpust skemično kastracijo s sintetičnimestrogenom. Odločil se je za slednje, zato so mu po nekaj letih začelerasti prsi. Z obsodbo je izgubil dostop do občutljivih obveščevalskih podatkov, zato ni mogel več opravljati dela svetovalca za britansko agencijo Government Communications Headquarters (GCHQ), preprečen pa mu je bil tudi vstop v ZDA. 7. junija 1954 ob osmih zvečer je, star 41 let, doma naredil samomor z v ciankalij potopljenim jabolkom. Njegovi biografi domnevajo, da je poustvaril prizor izSneguljčice, njegove najljubše pravljice.
Konec leta 2013 ga je kraljevina posthumno pomilostila na prošnjo ministra za pravosodje.[5] Kasneje so Britanci z množično peticijo vladi dosegli sprejem »Zakona Alana Turinga«, po katerem je bilo pomiloščenih še več deset tisoč ljudi, obsojenih zaradi homoseksualnosti po zakonodaji iz sredine 20. stoletja.[6]
V knjigiNičle in enice (Zeroes and Ones) pisateljicaSadie Plant špekulira, da je mavrični logotip podjetjaApple z odgriznjenim koščkom pravzaprav poklon žalostni Turingovi usodi. To je verjetnourbana legenda, saj je bil Applov logotip oblikovan leta 1976, dve leti pred pojavomBakerjeve»mavrične zastave ponosa«.
_(crop).jpg)
