Mohamed ibn Ahmed Šams Al Din Al Makdisi مُحَمَّد ابْن أَحْمَد شَمْس ٱلدِّيْن ٱلْمَقْدِسِي | |
---|---|
![]() Al Mukadasi je bil rojen v Jeruzalemu, arabsko Bajt Al Makdis, po katerem je dobil ime | |
Rojstvo | مُحمَّد بن أحمد بن أبي بكر المَقْدِسِيّ okoli 945/946 Jeruzalem,Fatimidski kalifat |
Smrt | 991({{padleft:991|4|0}}) Fatimidski kalifat |
Narodnost | palestinska |
Druga imena | Al Makdisi |
Poklic | geograf |
Poznan po | Aḥsan al-taqāsīm fī maʿrifat al-aqālīm, Opis Sirije (vključno s Palestino) |
Šams al-Dīn Abū ʿAbd Allāh Muḥammad ibn Aḥmad ibn Abī Bakr Al Makdisī (arabsko شَمْس ٱلدِّيْن أَبُو عَبْد ٱلله مُحَمَّد ابْن أَحْمَد ابْن أَبِي بَكْر ٱلْمَقْدِسِي), bolj znan kotAl Mukadasi (arabsko ٱلْمُقَدَّسِي) aliAl Makdisī (arabsko ٱلْمَقْدِسِي) je bil srednjeveški arabski[1]geograf, avtor delaAḥsan al-taqāsīm fī maʿrifat al-aqālīm (Najboljša razdelitev za poznavanje provinc) in knjigeOpis Sirije (vključno s Palestino), * okoli945/946, †991.
Je ena najzgodnejših znanih zgodovinskih osebnosti, ki se je med svojimi potovanji identificirala kotPalestinec.[2][3]
Izven njegovega lastnega dela je o Al Mukadasiju na voljo le malo biografskih podatkov.[4] Podatkov ni niti v obsežnih biografijah Ibn Halikana (umrl 1282) niti v delih njegovih sodobnikov.[5]
Rojen je bil vJeruzalemu leta 946 v družini srednjega družbenega razreda.[4][5][6] Njegov stari oče po očetovi strani je bil Abu Bakr al-Bana, odgovoren za gradnjo pomorskih utrdb v Akri po ukazih Ahmeda ibn Tuluna, v letih 868–884 samostojnega abasidskega guvernerja Egipta in Sirije. Al Mukadasijev stari oče po materini strani, Abu Tajib Šava, se je preselil v Jeruzalem iz Bijarja v Horasanu in bil prav tako arhitekt.[4]
Iz njegovega dela in družbenega porekla je mogoče sklepati, da je bil verjetno dobro izobražen.[4] Vse kaže, da je dobro poznal arabsko slovnico in književnost.[4] Njegovi spisi kažejo, da se je že zgodaj zanimal za islamsko sodno prakso, zgodovino, filologijo in hadis.[4]
Al Mukadasi je opravil svoj prvihadž (romanje v Meko) leta 967.[4] V tem obdobju se je odločil posvetiti študiju geografije.[6] Podal se je na vrsto potovanj po vsem islamskem svetu,[6][7] razenal-Andaluza (Iberski polotok), Sinda inSistana.[7] Nekje med letoma 965 in 974 je obiskalAlep in leta 978 drugič romal v Meko. Med obiskom Horasana leta 984 in bivanjem vŠirazu leta 985 se je odločil, da bo uredil svoje gradivo.[4] Svoje delo je naslovilAḥsan al-taqāsīm fi maʾarfat al-aqalīm (Najboljša razdelitev za poznavanje provinc).[8]
Iz nekaterih dogodkov, o katerih je poročal, je mogoče sklepati, da je živel vsaj do leta 990.
Al Mukadasi je bil morda pod vplivom predhodnikov al-Džahiza (umrl 869), ki je uvedel"znanost o državah", in Ibn al-Fakiha (ustvarjal okoli 902), vendar je oba presegel.[8] Še več! Francoski arabist in zgodovinar André Miquel meni, da je bil prav on verjetno prvi, ki je zamislil geografijo kot izvirno znanost.
Ukvarjal se je skoraj izključno z islamskim svetom, ki ga imenovalal-mamlaka alial-Islām (domena islama). Domeno je razdelil namamlakat al-ʿArab (ozemlje Arabcev) inmamlakat al-ʿAjam (oblast nearabcev).[8] Ozemlje Arabcev je od vzhoda proti zahodu sestavljalo šest regij:Irak, Akur (Zgornja Mezopotamija),Arabija,Sirija,Egipt inMagreb. Nearabski del je sestavljalo osem regij: Mašrik (Sistan,Afganistan,Horasan inTransoksanija), Sind,Kerman, Fars, Huzistan, Džibal, Dajlam in Rihab (Armenija,Adharbajdžan in Aran).[8]
Aḥsan al-taqāsīm vsebuje sistematičen opis vseh krajev in regij, ki jih je Al Mukadasi obiskal.[8] Del svoje knjige je posvetil Bilad al Šamu (Levant) s posebnim poudarkom naPalestini.[9] V nasprotju z drugimi popotniki v Palestino, kot so bili Arculf (680. leta), Nasir Husrav (1040. leta) in drugi, je Al Mukadasi podrobno opisal prebivalce, način življenja, gospodarstvo in podnebje regije.[9] Posebno pozornost je posvetil Jeruzalemu in podrobno opisal njegovo postavitev, obzidje, ulice, trge, javne zgradbe in znamenitosti, zlasti Haram aš-Šarif (Tempeljski grič) sKupolo na skali in mošejoal-Aksa.[9] Opisal je tudi ljudi in navade v mestu, predvsem muslimane, pa tudi na krščanske in judovske skupnosti, katerih prisotnost je obžaloval.[9]
Obsežno je opisal tudiRamlo inTiberijo, prestolnici palestinskega oziroma jordanskega okrožja.[9] V manjšem obsegu je opisal Akro, Beisan, Bajt Džibrin, Cezarejo, Aman in Ailo.[9] V opisih Ramle in Tiberije je opozoril na njihovo blaginjo in stabilnost. Palestino je na splošno opisal kot gosto poseljeno provinco s številnimi in bogatimi kraji.[9]
Guy le Strange meni, da je njegov opis Palestine, zlasti njegovega rodnega mesta Jeruzalema, eden od najboljših delov njegovega dela.[9]
Al Mukadasi je omenil regije vzhodne Arabije v sedanjiSaudovi Arabiji,Združenih arabskih emiratih inOmanu.[10]