Al-Kindi je živel v Bagdadu v času vladanjabasidskihkalifoval-Mamuna (vladal 813-833) inal-Mu'tasima (vladal 833-842) in delal zAl-Hvarizmijem. Njegovo čisto arabsko poreklo mu je prineslo naziv »arabski filozof« ali »Filozof Arabcev«. Navadno so vabasidskem kalifatu v filozofiji, medicini in znanostih (arab.falsifa) prevladovaliPerzijci, medtem ko soArabci v tolmačenjuKorana in v arabski slovnici. Ena redkih izjem v tem smislu je bil Al-Kindi.
Al-Kindi velja za začetnika in popularizatorjafalsife, arabske oziroma islamskehelenistične filozofije, ki so jo od Starih Grkov preko novoplatonistov posredovali sirskinestorijanci[11]. V svojem filozofskem sestavu je bileklektik, vendar je zaslužen za vpeljavo filozofske terminologije v arabščini[12]. Poskušal je v smislu novoplatonizma spojitiPlatonove inAristotelove poglede. Menil je, da je novopitagorejskamatematika postavila temeljeznanosti v splošnem. Poleg uvažanja falsife se je ukvarjal še z matematiko[13],astronomijo inastrologijo[14],alkimijo,optiko,glasbo,medicino,logiko,kriptografijo, arabskoslovnico inizdelovanjem parfumov. Pripisujejo mu 265 ali celo več kot 270 del, v glavnem kratke razprave, ki pa so izvirne v večini izgubljene. Obstaja pa precejlatinskih prevodov. Njegovo najpomembnejše delo ogeometrijski infiziološki optiki, zasnovano naEvklidoviOptiki vTeonovi recenziji, se je veliko uporabljalo na Vzhodu in na Zahodu, dokler ga ni izpodrinilo večjeIbn al-Haitamovo delo. Latinski prevod tega dela, ki se je pojavil pod naslovomDe aspectibus, je vplivalo naRogerja Bacona. Pomembno je prispeval tudi vkriptografiji in razbijanju kod skriptoanalizo.
Al-Kindijeve tri ali štiri razprave o glasbeni teoriji so najzgodnejša arabska dela, ki kažejo vpliv grških piscev na to temo. V eni od teh razprav je al-Kindi opisalritem (iqa) kot sestavni delarabske glasbe. Ritmičnopetje alimenzuralna glasba, je moralo po temu biti znano muslimanom nekoliko stoletij prej preden so ga uvedli v krščanskoEvropo. Prevajal je Aristotelove spise.Gibanje je bilo zanj vzrok vsem pojavom,bog pa je gibalo sveta, zaradi česar je bil pregnan kot heretik. Mnogo njegovih prevodov je poznano po latinskih prevodih, vključno zGerardovimi prevodi.
↑po Justinijanovem odloku o zaprtju atenske Akademije leta 529, je večina novoplatonistov prebegnila vPerzijo, vendar tam niso bili deležni nobenih intelektualnih spodbud, kvečjemu nasprotno
↑podobno kot Cicero, ki je zaslužen za izgradnju filozofske terminologije v latinščini
