Manj znano dejstvo o Smithu je, da je bil zaščitnik Henrya Moyesa, slepega otroka, in mu omogočil, da je postal eden najpomembnejših kemikov svojega časa.
Smith je bil pionir v raziskavah zgodovinskega razvojaindustrije intrgovine vEvropi. Njegovo delo je omogočilo nastanek sodobne akademske discipline -ekonomije.
Inquiry into the nature and causes of the wealth of nations, 1922
Adam Smith je - predvsem s straničikaške šoleneoliberalnih zagovornikovklasičnega liberalizma in nasprotnikovKeynesianizma - predstavljan kot zagovornik brezkompromisne privatizacije, deregulacije in vere vnevidno roko, ki naj bi bila boljši gospodar narodnega bogastva kot je to lahko katerakoli državna oziroma javna uprava.
Iz neoliberalnih interpretacij pa so izpuščena opozorila Adama Smitha glede neenake pogajalske moči pri postavljanju cene mezde in kapitala, kar vodi - ob umanjkanju regulacije in ob odsotnosti moči sindikatov - v nesorazmerno zniževanje plač (mezd):
»Proti povezovanju z namenom, da bi se cena (mezde op.a.) znižala, nimamo nobenega parlamentarnega zakona; proti povezovanju z namenom, da bi se vzdignila, pa jih imamo veliko. Pri vseh takšnih sporih lahko precej dlje vztrajajo delodajalci. Zemljiški posestnik, zakupnik, lastnik manufakture, trgovec lahko večinoma živijo leto ali dve od sredstev, ki so si jih že pridobili, ne da bi zaposlili enega samega delavca. Brez službe številni delavci ne bi preživeli niti en teden, nekaj bi jih zdržalo kak mesec skoraj nobeden pa ne bi moral shajati vse leto.«[6]
