Ašhabad jeAşgabat v turkmenščini, Ашхабад (Ašhabad) v ruščini in اشک آباد (esq-Abad) v perzijščini. Od leta 1919 do leta 1927 se je mesto imenovaloPoltorack po lokalnem revolucionarju. Koren imena mesta sega v obdobjeArsakidskega cesarstva, ki izhaja iz imena ustanoviteljacesarstva Partov,Arsak I. Partski. Prvotna oblika imena je bilaAshk-Abad (kar pomeni, da je mesto zgradil Ašk) in je zaradi turške izgovorjave imena tako ostalo še danes.
Ašhabad je razmeroma mlado mesto. Nastalo je iz vasi z istim imenom, ki so jo ruski častniki okupirali leta 1881. Leži se blizu mesta Nisa, starodavne prestolnicePartskega cesarstva, ki je zrasla na ruševinah mesta Konjikala obSvilni cesti, ki je bilo prvič omenjeno v 2. st. pr. n št. ter je bilo porušeno vpotresu v 1. st. pr. n. št. Mesto je bilo obnovljeno zaradi svoje ugodne lokacije ob Svilni cesti in je delovalo vse do njegovega uničenja odMongolov v 13. stoletju.
Leta 1869 so ruski vojaki zgradili utrdbo na hribu v bližini vasi kar je kmalu pritegnilo trgovce in obrtnike na tem območju. Ašhabad je bil do leta 1881 delPerzije, ko je bil z Ahalsko pogodbo prenesencarski Rusiji. Rusija se je odločila razviti Ašhabad kot regionalni center zaradi bližine meje s Perzijo pod britanskim vplivom. Bilo je prijetno mesto z evropskim slogom gradnje, trgovinami in hoteli. Leta 1908 je bil v Ašhabadu zgrajen prvi Bahá'í tempelj.
Sovjeti so ustanovili Ašhabad v decembru 1917. V juliju 1918 se je koalicija Menševikov (socialni revolucionarji in nekdanji carski častniki) uprla proti boljševikom in ustanovila izvršni odbor Ašhabada. S podporo generala Mallesona se Britanci aprila 1919 umaknejo in Sovjeti izTaškenta prevzamejo nadzor nad mestom. Julija 1919 se mesto preimenuje v Poltoratsk (rusko Полторацк) po lokalnem revolucionarju. Ime Ašhabad je bilo ponovno obnovljeno leta 1927 po ustanovitvi Turkmenske RVS, kot sovjetske republike. Od tedaj dalje mesto doživi hitro rast in industrializacijo. V večjem potresu 6. oktobra 1948 je bilo precej poškodovano. Potres 7,3 stopnje po Richterjevi lestvici je ubil 110.000–176.000 ljudi (2/3 prebivalcev mesta), čeprav je bila uradna statistika Sovjetske zveze le 40.000.
Pomembnejši mejniki v zgodovini Ašhabada:
1882–1918 – upravno središče dežele Transkaspijske Rusije
1918–1925 – upravno središče turkmenske Oblasti v Turkestanski ASSR
Od februarja 1925 – glavno mesto Turkmenske SSR
Od oktobra 1991 – glavno mesto neodvisnega Turkmenistana
Proti Ašhabadu se gradijo številne šestpasovnice, čeprav je prometa malo. Javni transport poteka z avtobusi in taksiji. Zunaj novega območja so ceste slabe ali jih sploh ni.
Ašhabad ima suho podnebje. Gorovje Kopet-Dag je oddaljeno približno 25 kilometrov proti jugu, na sever pa meji na puščavo Karakum. Povprečna temperatura v juliju je 38,2 °C. Najvišja temperatura izmerjena doslej je bila 54 °C. Nočne temperature v poletnem času znašajo 23,1 °C. Povprečna zimska temperatura se giblje med 7,4–9,8 °C in se lahko spusti do −16 °C v decembru. Sneg je redek. Letna količina padavin je samo 227 mm, marec in april sta najbolj mokra meseca.
Muzeji: sodobne umetnosti, muzejpreprog, znan po svoji impresivni zbirki tkanih preprog (tudi največjih na svetu), zgodovinski muzej in muzej narodne zgodovine, ki prikazuje artefakte, ki segajo v Partsko obdobje in perzijske civilizacije.
Akademija znanosti Turkmenistana je pomemben institut visokošolskega izobraževanja.
Velike mošeje: mošeja Azadi (ki spominja na Modro mošejo v Carigradu), Khezrety Omar mošeja in futuristična iranska mošeja.
Ašhabad ima tudi precej spomenikov:
spomenik nevtralnosti je 75 m visok obelisk okronan z zlatim kipom pokojnega predsednika Saparmurat Nijazova (znan tudi kot Turkmenbaši ali vodja vseh Turkmencev).
spomenik neodvisnosti
spomenik 10. obletnice neodvisnosti
spomenik ustavnosti
spomenik Nijazovi knjigi Ruhnami
spomenik potresu 1948 in druge manj pomembne
Poleg teh pa še:
Türkmenbašijeva predsedniška palača,
Predsedniška palača sedanjega predsednika,
palače raznih ministrstev,
tudi stanovanjske stavbe delujejo kot palače,
stadioni, hoteli in drugo.
Za mesto so značilno strogo bela barva. Vse fasade so obložene z belim vietnamskimmarmorjem (plošče predpisanih mer 30 x 60 cm). Vse polno jevodometov ob javnih zgradbah in vzdolžavenij, veliko je zelenic in cvetja. Vsa cesta oprema (svetilke, semaforji, znaki) je iz nerjavečegajekla.
.svg)
.JPG)
.JPG)
