Movatterモバイル変換

Pojdi na vsebino

2018

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Stoletja:	20. stoletje -21. stoletje -22. stoletje
Desetletja:	1980. 1990. 2000. -2010. - 2020. 2030. 2040.
Leta:	2015 ·2016 ·2017 ·2018 ·2019 ·2020 ·2021
Področja:	Film ·Književnost ·Glasba ·Politika ·Šport ·Znanost
Ljudje:	Rojstva ·Smrti
Ustanove:	Ustanovitve ·Ukinitve

2018 (MMXVIII) je bilonavadno leto, ki se je pogregorijanskem koledarju začelo naponedeljek.

Vlada Republike Slovenije je leto 2018 razglasila za Cankarjevo leto, 11. decembra je bila namreč stota obletnica smrtiIvana Cankarja, enega največjih slovenskih pisateljev. Ob tej priložnosti so poSloveniji potekale številne kulturne aktivnosti.^[1]

Dogodki

[uredi |uredi kodo]

Januar–junij

[uredi |uredi kodo]

Otvoritvena slovesnost 23. zimskih olimpijskih iger v Pjongčangu

Srečanje voditeljev Severne in Južne Koreje na mejni črti med državama

6. februar – ameriško zasebno podjetjeSpaceX izvede uspešno krstno izstrelitev supertežkenosilne rakete Falcon Heavy, trenutno najzmogljivejše tovrstne rakete v operativni rabi.
9.–25. februar – vPjongčangu vJužni Koreji potekajo23. zimske olimpijske igre.
4. marec – rusko-britanski dvojni agentSergej Skripal in njegova hči sta vLondonu žrtev zastrupitve zživčnim strupom novičok.
14. marec –predsednik vlade Republike Slovenije Miro Cerar oznani svoj odstop zaradi zapletov pri načrtovanju drugega tiraželezniške proge Divača - Koper.
28. marec – severnokorejski voditeljKim Džong-un opravi prvi državniški obisk v tujini od prevzema oblasti leta 2011, pri kitajskem predsednikuŠi Džinpingu.
konecmarca –Združeno kraljestvo in več kot 20 evropskih držav terZdružene države Amerike izženejo skupno več kot 100 ruskih diplomatov v odziv na incident z živčnim strupom v začetku marca, za katerega krivijo ruske oblasti.
14. april –ameriška, britanska infrancoska vojska izvedejo koordiniran napad na vladne položaje vSiriji v odgovor na domnevno uporabokemičnega orožja v mestuDouma teden dni prej.
27. april –Kim Džong-un kot prvisevernokorejski voditelj vstopi na ozemljeJužne Koreje na meddržavno srečanje.
2. maj –baskovska teroristična organizacijaETA oznani samorazpustitev in konec več kot 50 let trajajočega boja za neodvisnostBaskije.
13. maj – po sodni razveljavitvi rezultata je znova izvedenreferendum o Zakonu o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača–Koper, ki pa se ga znova udeleži premalo volivcev, da bi dosegli kvorum.
25. maj – vEvropski uniji stopi v veljavoSplošna uredba o varstvu podatkov, ki močno poostri nadzor nad osebnimi podatki državljanov.
3. junij – napredčasnih volitvah v Državni zbor Republike Slovenije prejme največ glasovSlovenska demokratska stranka.
12. junij – na vrhu vSingapurju se prvič v zgodovini srečata voditelja Združenih držav Amerike in Severne Koreje.
14. junij–15. julij – nasvetovnem prvenstvu v nogometu vRusiji osvoji naslov prvakafrancoska nogometna reprezentanca.
24. junij –Saudova Arabija ukine prepoved upravljanja zmotornimi vozili za ženske.

Julij–december

[uredi |uredi kodo]

13. vlada Republike Slovenije

Računalniški model sondeBepiColombo

9. julij –Eritreja inEtiopija uradno zaključita dvajset let trajajoč oborožen ozemeljski spor glede območja mestaBadme ob meji med državama.
17. julij –Evropska unija inJaponska sprejmeta gospodarski sporazum, s katerim nastane največja prostotrgovinska cona na svetu v vrednosti tretjine svetovnegaBDP-ja.
7. avgust –Združene države Amerike enostransko znova uvedejo sankcije protiIranu zaradi iranskega jedrskega programa.
12. avgust –
- pet obalnih držav –Rusija,Kazahstan,Azerbajdžan,Iran inTurkmenistan – podpiše Konvencijo o pravnem statusuKaspijskega jezera in konča dvajsetletni spor o statusu.
- NASA izstreli vesoljsko sondoParker protiSoncu z namenom preučevanja Sončevekorone.
14. avgust – vGenovi se mednevihto zruši avtocestniviadukt Morandi, umre 43 ljudi.
7. september – z vrhaTriglava s helikopterjem prvič v 123 letih po postavitvi na restavriranje odpeljejoAljažev stolp.
13. september – imenovana je13. vlada Republike Slovenije pod vodstvom premierjaMarjana Šarca.
15. september –Očistimo Slovenijo 2018, tretja vseslovenska prostovoljska čistilna akcija v organizaciji društvaEkologi brez meja.
30. september – vMakedoniji potekareferendum o spremembi imena države v Severno Makedonijo, s čimer bi rešili dolgoletni spor zGrčijo, a rezultat ni veljaven zaradi prenizke udeležbe.
8. oktober –Medvladni forum za podnebne spremembe v svojem poročilu izpostavi nujnost sprememb, s katerimi bi omejiliglobalno segrevanje na 1,5 °C nad predindustrijsko ravnijo.
20. oktober – protiMerkurju je izstreljena raziskovalna sondaBepiColombo, skupni projektEvropske inJaponske vesoljske agencije, s predvidenim prihodom leta2025.
23. oktober – naKitajskem je odprtmost Hongkong–Džuhai–Macao prek izlivaBiserne reke, najdaljša čezmorska povezava na svetu.
4. november – volivciNove Kaledonije nareferendumu zavrnejo neodvisnost odFrancije.
5. november – sondaVoyager 2 zapustiOsončje in postane drugi predmet človeške izdelave (popredhodniku leta2012), ki je vstopil vmedzvezdni prostor.
16. november – 26.Generalna konferenca za uteži in mere sprejme nove definicije zakilogram,amper,kelvin inmol (v veljavi od20. maja 2019).
18. november – v Sloveniji je izveden prvi kroglokalnih volitev.
25. november – kitajski embriologHe Džjankuj oznani rojstvo deklic, ki jima je zetično sporno tehnikoCRISPR/Cas9 spremenilgenom za odpornost proti virusuHIV.
26. november – Nasina robotska sondaInSight uspešno pristane naMarsu, kjer bo preučevala zlasti geološko sestavo tal.
27. november –Ukrajina razglasivojno stanje v odziv na incident zruskim zasegom vojaških ladij vKerškem prelivu priKrimu.
2. december – v drugem krogulokalnih volitev v Sloveniji volivci izbirajo župane 56občin, v katerih noben kandidat ni dobil večinske podpore v prvem krogu.
10. december – vMarakešu predstavniki več kot 150 držav članicZdruženih narodov potrdijo t. i.Marakeško pogodbo, dogovor o varnih, urejenih in zakonitih migracijah.

Smrti

[uredi |uredi kodo]

Stephen Hawking

Miki Muster

Štefka Drolc

Kofi Anan

Milena Dravić

George H. W. Bush

6. januar –Tugo Klasinc, slovenski novinar (*1923)
7. januar –France Gall, francoska pevka (*1947)
11. januar –Robert K. Grasselli, ameriško-slovenski kemik (*1930)
15. januar –Dolores O'Riordan, irska pevka (*1971)
22. januar –Ursula Kroeber Le Guin, ameriška pisateljica (*1929)
31. januar –Franc Ankerst, slovenski besedilopisec in glasbenik (*1935)
18. februar –Günter Blobel, nemško-ameriški biolog, nobelovec (*1936)
19. februar –Sergej Litvinov, ruski atlet (*1958)
22. februar –Richard Edward Taylor, kanadsko-ameriški fizik, nobelovec (*1929)
11. marec –Siegfried Rauch, nemški igralec (*1932)
14. marec –Stephen Hawking, angleški fizik, matematik in kozmolog (*1942)
20. marec –Dejan Bravničar, slovenski violinist (*1937)
21. marec –Andrej Nahtigal, slovenski igralec (*1942)
5. april –Isao Takahata, japonski režiser, scenarist in producent (*1935)
13. april –Miloš Forman, češko-ameriški filmski režiser (*1932)
22. april –Demeter Bitenc, slovenski igralec (*1922)
24. april –Metka Krašovec, slovenska slikarka in grafičarka (*1941)
7. maj –Miki Muster, slovenski animator, ilustrator in stripar (*1925)
22. maj –Philip Roth, ameriški pisatelj (*1933)
26. maj –Alan Bean, ameriški častnik, preskusni pilot in astronavt (*1932)
28. maj –Jens Christian Skou, danski zdravnik in biokemik, nobelovec (*1918)
1. junij –Sinan Sakić, srbski pevec (*1956)
2. junij –Paul D. Boyer, ameriški kemik, nobelovec (*1918)
8. junij –Maria Bueno, brazilska tenisačica (*1939)
25. junij –Štefka Drolc, slovenska igralka (*1923)
29. junij –
- Arvid Carlsson, švedski nevroznanstvenik in farmakolog, nobelovec (*1923)
- Irena Szewińska, poljska atletinja (*1946)
29. julij –Oliver Dragojević, hrvaški pevec (*1947)
6. avgust –Joël Robuchon, francoski kuharski mojster (*1945)
11. avgust –V. S. Naipaul, trinidadsko-britanski pisatelj, nobelovec (*1932)
16. avgust –Aretha Franklin, ameriška pevka in pianistka (*1942)
18. avgust –Kofi Anan, ganski diplomat, nobelovec (*1938)
24. avgust –Ciril Zlobec, slovenski pisatelj in politik (*1925)
25. avgust –John McCain, ameriški politik (*1936)
6. september –Burt Reynolds, ameriški igralec (*1936)
13. september –Ivo Petrić, slovenski skladatelj (*1931)
23. september –Charles Kuen Kao, kitajsko-ameriški fizik in inženir, nobelovec (*1933)
1. oktober –Charles Aznavour, armensko-francoski pevec (*1924)
3. oktober –Leon Max Lederman, ameriški fizik, nobelovec (*1922)
6. oktober –Montserrat Caballé, španska sopranistka (*1933)
14. oktober –Milena Dravić, srbska filmska igralka (*1940)
15. oktober –Arto Paasilinna, finski pisatelj (*1942)
19. oktober –Osamu Šimomura, japonski biokemik in morski biolog, nobelovec (*1928)
23. oktober –Alojz Rebula, slovenski pisatelj (*1924)
12. november –Stan Lee, ameriški stripar in urednik (*1922)
20. november –Aaron Klug, britanski kemik in biofizik, nobelovec (*1926)
26. november –Bernardo Bertolucci, italijanski režiser (*1941)
30. november –George H. W. Bush, ameriški politik, diplomat in častnik (*1924)
7. december –Belisario Betancur, kolumbijski ekonomist, pravnik, pisatelj, politik in akademik (*1923)
9. december –Riccardo Giacconi, italijansko-ameriški astrofizik, nobelovec (*1931)
26. december –Roy Jay Glauber, ameriški fizik, nobelovec (*1925)

Nobelove nagrade

[uredi |uredi kodo]

fizika:Arthur Ashkin,Gérard Mourou inDonna Strickland
fiziologija ali medicina:James P. Allison inTasuku Hondžo
kemija:Frances Arnold,George P. Smith inGregory P. Winter
književnost:ni bila podeljena^[2]
mir:Denis Mukwege inNadia Murad
ekonomija:William D. Nordhaus inPaul M. Romer

Sklici

[uredi |uredi kodo]

↑»Cankarjevo leto«. Ministrstvo RS za kulturo. Arhivirano izprvotnega spletišča dne 2. decembra 2018. Pridobljeno 2. decembra 2018.
↑Henley, Jon; Flood, Alison (4. maj 2018).»Nobel prize in literature 2018 cancelled after sexual assault scandal«.The Guardian. Pridobljeno 1. oktobra 2018.

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=2018&oldid=6436448«

Leto 2018

[8]ページ先頭

©2009-2025 Movatter.jp