Movatterモバイル変換

Pojdi na vsebino

1994

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Stoletja:	19. stoletje -20. stoletje -21. stoletje
Desetletja:	1960. 1970. 1980. -1990. - 2000. 2010. 2020.
Leta:	1991 ·1992 ·1993 ·1994 ·1995 ·1996 ·1997
Področja:	Film ·Književnost ·Glasba ·Politika ·Šport ·Znanost
Ljudje:	Rojstva ·Smrti
Ustanove:	Ustanovitve ·Ukinitve

1994 (MCMXCIV) je bilonavadno leto, ki se je pogregorijanskem koledarju začelo nasoboto.Organizacija združenih narodov je 1994 proglasila za Mednarodno letodružine ter Mednarodno letošporta inolimpijskih idealov.

Dogodki

[uredi |uredi kodo]

Padec kosov kometa Shoemaker-Levy 9 na Jupiter

Sestreljeni ruski helikopterMil Mi-8 v prvih dneh čečenske vojne

1. januar –
- v veljavo stopisevernoameriški prostotrgovinski sporazum (NAFTA), s katerim je ustvarjena največja brezcarinska cona na svetu (glede naBDP).
- Zapatistična nacionalna osvobodilna vojska razglasi vojno zMehiko v odziv na sporazum NAFTA, ki ukinja zgodovinske pravice mehiškihstaroselcev.
6. januar – napadalec povezan s tekmicoTonyo Harding razbije koleno ameriški umetnostni drsalkiNancy Kerrigan.
11. januar – zvezaNATO zažene programPartnerstvo za mir za krepitev zaupanja med državami članicami in republikami nekdanjeSovjetske zveze.
14. januar – ameriški predsednikBill Clinton in ruski predsednikBoris Jelcin vkremlju podpišeta dogovor o prenehanju merjenja s programiranimibalističnimi raketami na cilje v drugih državah.
6. februar –srbska granata ubije 68 civilistov na Markalah vSarajevu.
12. –27. februar – vLillehammerju naNorveškem potekajo17. zimske olimpijske igre; pričetek prakse da so zimske in poletne igre zamaknjene za dve leti.
28. februar –vojna v Bosni in Hercegovini: letala zveze NATO sestrelijo štirisrbska letalaJ-21 Jastreb, ki so kršila zaporo zračnega prostora nadBiH; prva vojaška akcija v zgodovini zveze.
3. marec – mirovne sileZdruženih narodov zapustijoSomalijo.
14. marec – podjetjeApple Inc. prične s prodajo računalnikovMacintosh z novimi procesorjiPowerPC.
18. marec – s podpisomWashingtonskega sporazuma je ustanovljenaFederacija Bosne in Hercegovine.
27. marec –
- desnosredinska koalicija medijskega mogotcaSilvia Berlusconija zmaga na splošnih volitvah vItaliji.
- krstni polet prototipa evropskega reaktivnega lovcaEurofighter Typhoon.
7. april –Hutujci vRuandi pričnejo izvajatigenocid nadTutsiji, v katerem do srede julija umre več kot pol milijona ljudi.
27. april – prve prave večetnične splošne volitve vJužni Afriki dokončno zaključijo obdobjeapartheida v državi; na njih zmagaAfriški narodni kongres pod vodstvomNelsona Mandele.
1. maj – na dirki zaveliko nagrado San Marina se smrtno ponesreči brazilski dirkač in trikratni svetovni prvakAyrton Senna.
6. maj – na slovesnosti vCalaisu je uradno odprtpredor pod Rokavskim prelivom.
10. maj – Nelson Mandela priseže kot prvi temnopolti predsednik Južne Afrike.
27. –28. junij – člani sekteAum Šinrikjo izvedejo prvi napad ssarinom v mestuMacumoto naJaponskem.
15. –21. julij – 21 velikih kosovkometa Shoemaker-Levy 9 pade naJupiter.
17. julij –svetovno prvenstvo v nogometu se konča z zmagobrazilske reprezentance.
25. julij –Izrael inJordanija podpišeta sporazum, s katerim uredita ozemeljske spore in končata vojno stanje, ki je uradno trajalo od leta1948.
31. avgust –Začasna Irska republikanska armada razglasi trajno prekinitev vojaških aktivnosti (v veljavi do leta 1996).
10. september –David Noble odkriježivi fosil – drevoWollemia nobilis vparku Wollemi, le 150 km odSydneyja. Kasneje s primerjavo listov drevesa s podobnimifosili ocenijo starost vrste na približno 150 milijonov let.
19. september –ameriške sile pričnejo zvojaško operacijo naHaitiju da bi vrnile na oblast strmoglavljenega predsednikaJeana-Bertranda Aristideja.
27. september –Slovenija postane partnericaSplošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT), predhodnikaSvetovne trgovinske organizacije.
28. september – vBaltskem morju se potopi trajektMSEstonia, pri čemer umre 852 potnikov in članov posadke.
1. oktober –Palau postaneneodvisna država.
5. oktober –UNESCO prvič obeležujesvetovni dan učiteljev.
12. oktober –NASA izgubi radijsko povezavo s sondoMagellan med spustom vVenerino atmosfero, s čimer se konča štiriletna misija kartiranja planeta.
13. november –Michael Schumacher v kontroverznih okoliščinah na dirki zaveliko nagrado Avstralije osvoji svoj prvi naslov prvaka vFormuli 1.
28. november –norveški volivci nareferendumu zavrnejo pridružitevEvropski uniji.
11. december –ruske sile pričnejo prodirati protičečenski prestolniciGrozni; začetekprve čečenske vojne.
15. december – izide prva različicaspletnega brskalnika Netscape Navigator.

Rojstva

[uredi |uredi kodo]

23. februar –Dakota Fanning, ameriška igralka
1. marec –Justin Bieber, kanadski pevec
28. junij –Husein bin Abdulah, jordanski prestolonaslednik
30. junij –Leon Firšt, slovenski skladatelj in pianist
6. julij –Milly in Becky Rosso, ameriški filmski igralki
27. september –Luka Horjak, slovenski jezikoslovec
8. november –Špela Rogelj, slovenska smučarska skakalka

Smrti

[uredi |uredi kodo]

Richard Nixon

Ayrton Senna

Erich Honecker

25. januar –Stephen Cole Kleene, ameriški matematik, častnik in logik (*1909)
27. januar –Boris Aleksandrovič Voroncov-Veljaminov, ruski astronom in astrofizik (*1904)
30. januar –Pierre Boulle, francoski pisatelj (*1912)
9. februar –Howard Martin Temin, ameriški genetik, nobelovec (*1934)
11. februar –Paul Karl Feyerabend, avstrijsko-ameriški filozof (*1924)
6. marec –Melina Merkouri, grška igralka in političarka (*1920)
9. marec –Charles Bukowski, ameriški pisatelj in pesnik (*1920)
28. marec –Eugène Ionesco, romunsko-francoski dramatik (*1909)
1. april –Robert Doisneau, francoski fotograf (*1912)
5. april –Kurt Cobain, ameriški glasbenik (*1967)
17. april –Roger Wolcott Sperry, ameriški nevrofiziolog, nobelovec (*1913)
22. april –Richard Nixon, ameriški politik (*1913)
1. maj –Ayrton Senna da Silva, brazilski dirkač Formule 1 (*1960)
19. maj –Jacqueline Kennedy Onassis, prva dama ZDA (*1929)
29. maj –Erich Honecker, nemški politik (*1912)
9. junij –Jan Tinbergen, nizozemski ekonomist, nobelovec (*1903)
14. junij:
- Henry Mancini, ameriški skladatelj (*1924)
- Ivan Štalec, slovenski matematik (*1910)
21. junij –William Wilson Morgan, ameriški astronom (*1906)
8. julij –Kim Il-sung, severnokorejski politik (*1912)
11. julij –Gary Kildall, ameriški računalnikar (*1942)
14. julij –Ferdo Godina, slovenski pisatelj in partizan (*1912)
16. julij –Julian Seymour Schwinger, ameriški fizik in matematik, nobelovec (*1918)
29. julij –Dorothy Crowfoot Hodgkin, angleška kemičarka, nobelovka (*1910)
6. avgust –Domenico Modugno, italijanski pevec in politik (*1928)
14. avgust –Elias Canetti, bolgarski pisatelj, nobelovec (*1905)
18. avgust –Richard Laurence Millington Synge, britanski biokemik, nobelovec (*1914)
19. avgust:
- Linus Carl Pauling, ameriški kemik, nobelovec (*1901)
- Ladislav Fuks, češki pisatelj (*1923)
17. september –Karl Popper, avstrijsko-britanski filozof (*1902)
30. september –André Michel Lwoff, francoski mikrobiolog, nobelovec (*1902)
7. oktober –Niels Kaj Jerne, danski imunolog, nobelovec (*1911)
20. oktober:
- Burt Lancaster, ameriški igralec (*1913)
- Sergej Bondarčuk, ruski igralec, scenarist in režiser (*1920)
8. december –Antonio Carlos Jobim, brazilski glasbenik in skladatelj (*1929)

Nobelove nagrade

[uredi |uredi kodo]

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi:1994

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=1994&oldid=6546810«

Leto 1994

[8]ページ先頭

©2009-2026 Movatter.jp