Movatterモバイル変換

Pojdi na vsebino

1992

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Stoletja:	19. stoletje -20. stoletje -21. stoletje
Desetletja:	1960. 1970. 1980. -1990. - 2000. 2010. 2020.
Leta:	1989 · 1990 · 1991 · 1992 · 1993 · 1994 · 1995
Področja:	Film · Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje:	Rojstva · Smrti
Ustanove:	Ustanovitve · Ukinitve

1992 (MCMXCII) je biloprestopno leto, ki se je pogregorijanskem koledarju začelo nasredo.

Dogodki

[uredi |uredi kodo]

Januar – april

[uredi |uredi kodo]

Otvoritvena slovesnost olimpijskih iger v Albertvillu

1. januar –Butros Butros-Gali zamenjaJavierja Péreza de Cuéllarja na položajugeneralnega sekretarja OZN.
6. januar –Armenci vGorskem Karabahu razglasijorepubliko.
9. januar –Bosanski Srbi razglasijosvojo republiko na ozemljuBosne in Hercegovine z večinskim srbskim prebivalstvom kot odziv na težnjeHrvatov inBošnjakov po odcepitvi.
15. januar – mednarodna skupnost priznaSlovenijo inHrvaško, priznanjeMakedonije pa se zaplete zaradi spora zGrčijo o imenu.
16. januar – s podpisom dogovora med predstavniki oblasti in upornikov vMexico Cityju se konča 12-letnadržavljanska vojna v Salvadorju.
17. januar – italijanski predsednikFrancesco Cossiga kot prvizahodnoevropski voditelj obišče novo priznani Slovenijo in Hrvaško.
20.januar – ustanovitev arnesa academice reserch network of Slovenia
7. februar – s podpisomMaastrichtske pogodbe je postavljen temelj za ustanovitevEvropske unije (v veljavo stopi1. novembra 1993).
8. –23. februar – vfrancoskem Albertvilleu potekajo16. zimske olimpijske igre. Na njih prvič nastopajo predstavniki Hrvaške in Slovenije ter zadnjič predstavniki SFRJ.
21. februar –Varnostni svet OZN potrdi resolucijo 743 s katero napoti enoteUNPROFOR na mirovno misijo vJugoslaviji.
25. –26. februar –armenske oborožene sile izvedejo pokol več stoazerbajdžanskih civilistov v krajuHodžali v Gorskem Karabahu.
1. marec – večina Bošnjakov in Hrvatov v BiH nareferendumu, ki ga večina srbskih volivcev bojkotira, podpre samostojnost države; v izgredih na ta dan umreta dva Srba, ki sta za Srbe prvi žrtvivojne v Bosni in Hercegovini.
6. marec – računalniški virusMichelangelo po svetu prizadene več tisoč računalnikov
12. marec –Mavricij postane republika, a ostane vSkupnosti narodov.
13. marec – vpotresu z močjo 6,8 poRichterjevi lestvici, ki prizadeneprovinco Erzincan v vzhodniTurčiji, umre 500 ljudi.
18. marec – beli volivci vJužni Afriki na referendumu podprejo politične spremembe, ki pomenijo konecapartheida v državi.
5. april – srbske sile pričnejo zobleganjem Sarajeva po uradni razglasitvi neodvisnosti BiH.
6. april – srbski ostrostrelci ubijejo dva civilista med mitingom za mir vSarajevu; za Bošnjake in Hrvate prvi žrtvi vojne v BiH.
20. april –
- všpanskem mestuSevilla je odprtasvetovna razstava Expo '92 Sevilla.
- organizatorji koncerta v spomin na preminulega pevca skupineQueen Freddieja Mercuryja nastadionu Wembley vLondonu zberejo več milijonovdolarjev za raziskaveAidsa. Televizijski prenos dogodka spremlja več kot milijarda ljudi po vsem svetu.
22. april – zaradi uhajanjabencina v sistem eksplodira več kilometrovkanalizacije vmehiškem mestuGuadalajara, pri čemer umre 215 ljudi, 15.000 jih ostane brez domov.
28. april – dokončenrazpad Jugoslavije: zadnji dve republiki SFRJ,Srbija inČrna gora, ustanovita novo državo –Zvezno republiko Jugoslavijo.
29. april –4. maj – vLos Angelesu potekajo hudi rasni nemiri zaradi oprostilne sodbe štirim policistom, ki so leto prej brutalno pretepli črnskega prestopnikaRodneyja Kinga.

Maj – avgust

[uredi |uredi kodo]

7. maj – krstni poletraketoplanaEndeavour (misijaSTS-49).
13. maj –Li Hongzhi naKitajskem javnosti predstaviFalun Gong.
15. maj – vitalijanskem mestuGenova je odprta svetovna razstavaExpo '92 Genova.
17. –20. maj – množični protesti proti režimu generalaSučinde Kraprajuna vBangkoku, ki jihtajska oblast krvavo zatre.
22. maj –Bosna in Hercegovina,Hrvaška inSlovenija postanejo članiceOrganizacije združenih narodov.
30. maj – OZN uvede ekonomske sankcije protiZR Jugoslaviji.
3. junij –Slovenska nogometna reprezentanca odigraprvo uradno mednarodno tekmo protiEstoniji; rezultat je 1:1.
7. junij - VJurovskem Dolu je bil na predvolilnem zborovanju ustreljenIvan Kramberger.
13. junij – v ljubljanskih Križankah je potekal koncert20 let Vala 202, na katerem je nastopila celotna scena takratne Slovenije.
22. junij – vJekaterinburgu identificirajo okostji zadnjega ruskega carjaNikolaja II. in njegove žene.
26. junij –Evropsko prvenstvo v nogometu se konča z zmagodanske reprezentance.
13. julij –Jicak Rabin postane drugičministrski predsednik Izraela.
19. julij – v eksploziji avtomobila-bombe, ki ga je podstavila italijanskamafija, umre vrhovni sodnikPaolo Borsellino in 5 članov njegovega spremstva.
25. julij –9. avgust – vBarceloni potekajo25. poletne olimpijske igre.
2. avgust – na prvih volitvah po osamosvojitvi Hrvaške zmaga strankaHDZ, njen voditeljFranjo Tuđman postanepredsednik države.
14. avgust – prične se oboroženi konflikt medAbhazijci inGruzijci zaradi razglasitve neodvisnostiAbhazije 23. julija.

September – december

[uredi |uredi kodo]

3. oktober – pevkaSinéad O'Connor povzroči škandal, ko med televizijsko oddajo v živo raztrga slikopapeža Janeza Pavla II. v protest proti spolnim zlorabam otrok vKatoliški cerkvi.
11. november –Anglikanska cerkev sprejme sklep, po katerem lahko tudi ženske dobijoduhovniški položaj.
25. november – državni zborČeškoslovaške sprejme odločitev o razdelitvi države naČeško inSlovaško (uresničen1. januarja 1993).
3. december – predstavnika telekomunikacijskega podjetjaVodafone si izmenjata prvoSMS-sporočilo: »Merry Christmas«.
6. december –
- hindujski aktivisti porušijomošejo Babri v mestuAjodja na severuIndije med zborovanjem, kar sproži množične izgrede v več delih Indije, v katerih skupno umre preko 1500 ljudi.
- naprvih parlamentarnih volitvah po osamosvojitvi Slovenije zmagaLiberalno demokratska stranka, zmagovalecpredsedniških volitev in s tem prvipredsednik države pa jeMilan Kučan.
9. december –princ Charles inprincesa Diana objavita svojo ločitev.
12. december – vmočnem potresu naindonezijskem otokuFlores umre približno 2500 ljudi.
22. december – dvaparagvajska pravnika po naključju odkrijeta t. i. »arhive terorja«, zbirko dokumentov o represiji političnih nasprotnikov režimovjužnoameriških držav (skupno poimenovaniOperacija Kondor).

Rojstva

[uredi |uredi kodo]

21. februar –Nik Škrlec, slovenski dramski igralec in televizijski voditelj
22. julij –Selena Gomez, ameriška pevka in igralka
20. avgust –Demi Lovato, ameriška pevka in igralka
20. september –Peter Prevc, slovenski smučarski skakalec
25. september –Tomaž Hostnik, slovenski pianist, skladatelj, šansonjer in literat
23. november –Miley Cyrus, ameriška filmska igralka in pevka
3. december –Nika Zorjan, slovenska pevka zabavne glasbe in udeleženka resničnostnih oddaj

Smrti

[uredi |uredi kodo]

Isaac Asimov

Willy Brandt

Pumpuang Duangjan

1. januar –Grace Hopper, ameriška računalničarka (*1906)
12. februar –Nikolaj Nikolajevič Bogoljubov, ruski fizik in matematik (*1909)
18. februar –Sylvain Julien Victor Arend, belgijci astronom (*1902)
9. marec –Menahem Begin, izraelski politik, nobelovec (*1913)
11. marec –Anton Ingolič, slovenski pisatelj in urednik (*1907)
23. marec –Friedrich August von Hayek, avstrijsko-britanski ekonomist (*1899)
27. marec –Harald Sæverud, norveški skladatelj in dirigent (*1897)
6. april –Isaac Asimov, rusko-ameriški biokemik in pisatelj (*1920)
8. april –Daniel Bovet, švicarsko-italijanski farmakolog, nobelovec (*1907)
10. april –Peter Dennis Mitchell, britanski biokemik, nobelovec (*1920)
20. april –Benny Hill, angleški igralec (*1924)
23. april –Satjadžit Raj, indijski filmski režiser, scenarist in skladatelj (*1921)
6. maj –Marlene Dietrich, nemško-ameriška filmska igralka in pevka (*1901)
23. maj –Giovanni Falcone, italijanski sodnik (*1939)
7. junij –Ivan Kramberger, slovenski izumitelj, pisatelj in politik (*1936)
10. junij –Bert Sotlar, slovenski igralec (*1921)
13. junij –Pumpuang Duangjan, tajski pevec (*1961)
16. junij –Ivo Štandeker, slovenski novinar in fotograf (*1961)
21. junij –
- Joan Fuster, katalonski pisatelj in novinar (*1922)
- Li Xiannian, kitajski politik (*1909)
29. junij –Muhammad Boudiaf, alžirski politik (*1919)
2. julij –Borislav Pekić, srbski pisatelj in dramatik (*1930)
2. september –Barbara McClintock, ameriška genetičarka, nobelovka (*1902)
8. oktober –Willy Brandt, nemški politik, nobelovec (*1913)
27. oktober –David Bohm, ameriški fizik in nevropsiholog (*1917)
5. november –Jan Hendrik Oort, nizozemski astronom (*1900)
7. november –
- Aleksander Dubček, slovaški politik (*1921)
- Richard Yates, ameriški pisatelj (*1926)
30. december –Mihailo Lalić, črnogorski pisatelj (*1914)

Nobelove nagrade

[uredi |uredi kodo]

Fizika –Georges Charpak
Kemija –Rudolph A. Marcus
Fiziologija ali medicina –Edmond H. Fischer,Edwin G. Krebs
Književnost –Derek Walcott
Mir –Rigoberta Menchú Tum
Ekonomija –Gary Becker

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi:1992

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=1992&oldid=6180990«

Leto 1992

Skrite kategorije:

[8]ページ先頭

©2009-2025 Movatter.jp