Movatterモバイル変換

Pojdi na vsebino

1940

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Stoletja:	19. stoletje -20. stoletje -21. stoletje
Desetletja:	1910. 1920. 1930. -1940. - 1950. 1960. 1970.
Leta:	1937 ·1938 ·1939 ·1940 ·1941 ·1942 ·1943
Področja:	Film ·Književnost ·Glasba ·Politika ·Šport ·Znanost
Ljudje:	Rojstva ·Smrti
Ustanove:	Ustanovitve ·Ukinitve

1940 (MCMXL) je biloprestopno leto, ki se je pogregorijanskem koledarju začelo naponedeljek.

Dogodki

[uredi |uredi kodo]

Januar - marec

[uredi |uredi kodo]

4. januar - generalLuftwaffe Hermann Göring dobi nadzor nad celotnonemško vojno industrijo.
10. januar -incident pri Mechelenu-sur-Meusu: vBelgiji zasilno pristane letalo s skrivnimi nemškimi načrti za napad naZahodno Evropo (Fall Gelb), kar vodi do nagle mobilizacijezavezniških sil na tem območju.
19. januar -francoski parlament odstavikomunistične poslance.
5. marec -Katinski pokol: članisovjetskega politbiroja podpišejo ukaz za množično usmrtitevpoljskih vojnih ujetnikov.
12. marec -ZSSR inFinska podpišetamirovno pogodbo; koneczimske vojne.
28. marec -Francija inZdruženo kraljestvo podpišetasporazum, da nobena stran ne bo podpisala ločene mirovnepogodbe ali premirja.
30. marec - vNankingu je vzpostavljena projaponska vlada

April - junij

[uredi |uredi kodo]

9. april - Tretji rajh napadeDansko inNorveško (operacija Weserübung)
12. april - britanske sile okupirajoFerske otoke da bi preprečile njihovo zavzetje s strani Tretjega rajha, kar bi močno poslabšalo zavezniški položaj vbitki za Atlantik.

Winston Churchill, novi predsednik vlade Združenega kraljestva

10. maj -
- Tretji rajh napadeNizozemsko,Belgijo inLuksemburg (Fall Gelb)
- Švica razglasi splošnovojaško mobilizacijo.
- Winston Churchill postanepredsednik vlade Združenega kraljestva.
14. maj -
- nizozemska kraljica Wilhelmina s svojo vlado pobegne vLondon.
- v letalskem napadu Luftwaffe naRotterdam je ubitih 980 ljudi in porušenih 20.000 stavb.
15. maj - nizozemskavojska kapitulira.
17. maj - nemške sile zavzamejoBruselj, belgijska vlada pobegne vOstend.
18. maj - Tretji rajh priključiEupen,Malmedy inMoresnet k svojem ozemlju.
19. maj -Arthur Seyss-Inquart postane komisar rajha za Nizozemsko.
20. maj - nemške sile pod poveljstvomErwina Rommla prodrejo do francoskega mestaAbbeville obRokavskem prelivu.
21. maj -Britanski ekspedicijski korpus izvede protinapad vArrasu.
26. maj - pričetekoperacije dinamo -evakuacije britanskih sil priDunkerqueu.
28. maj -
- belgijski kraljLeopold III. ukaže vdajo belgijske vojske in se razglasi za vojnega ujetnika.
- britansko-francosko-poljskeenote zasedejoNarvik.
3. junij - Luftwaffe prvič bombardiraPariz.
9. junij - norveška vojska opolnoči kapitulira.
10. junij -
- Wehrmacht prodre čezSeno.
- francoska vlada zapusti Pariz in pobegne vTours.
- Italija napove vojno Franciji in Združenemu kraljestvu.
- Norveška se vda nemškim silam, zavezniške enote zapustijo državo.
12. junij -Japonska inTajska podpišeta pakt o prijateljstvu.
14. junij -
- nemške enote zavzamejo Pariz; francoska vlada pobegne vBordeaux.
- koncentracijsko taborišče Auschwitz sprejme prve taboriščnike, skupino 728poljskih političnih zapornikov.
15. junij -
- Sovjetske enote vkorakajo vLitvo,Latvijo inEstonijo.
- nemške sile zavzamejoVerdun.
16. junij -Henri Pétain postanepredsednik vlade Francije in takoj prične pogajanja z Nemci za premirje.
18. junij -Charles de Gaulle izLondona pozoveFrancoze naj nadaljujejo boj.
22. junij -Tretji rajh inFrancija podpišeta premirje v mestuCompiègne.
26. junij - ZSSR zahteva odRomunije vrnitevBesarabije inBukovine.
28. junij - Združeno kraljestvo prizna Charlesa de Gaulla kot voditeljaFrancoskih svobodnih sil

Julij - september

[uredi |uredi kodo]

1. julij - francoska vlada se preseli vVichy.
2. julij -ZSSR zasedeBesarabijo inBukovino.
3. julij -britanska vojna mornarica premaga francosko floto priMers el-Kébiru;Vichyjska Francija naslednji dan pretrga diplomatske odnose z Združenim kraljestvom.
4. julij -Italija napadeSudan.
10. julij -
- začetekbitke za Anglijo.
- s sprejetjemustave je ustanovljenaVichyjska Francija.
11. julij -Henri Pétain postane predsednik Vichyjske Francije.
16. julij -Adolf Hitler ukaže pripravoinvazije naZdruženo kraljestvo (operacija Seelöwe).
21. julij -Švica sprejme pobudo o graditvi sistema utrdb.
22. julij -Novi Hebridi se priključijo Svobodni Franciji.
26. julij -Slonokoščena obala se priključi Svobodni Franciji.
4. avgust -Italija zasede britanskoSomalijo.
7. avgust -Tretji rajh priključiAlzacijo inLoreno k svojemu ozemlju.
8. avgust -Wilhelm Keitel izda direktivo o mobilizaciji nemških sil v pripravi nanapad na Sovjetsko zvezo.
20. avgust - sovjetski agent vMehiki umoriLeva Trockega.
26. avgust -Čad se pridružiSvodobni Franciji.
27. avgust -Kamerun se pridružiSvobodni Franciji.
28. avgust -prevrat vBrazzaville-u;FEA se pridružiSvobodni Franciji
30. avgust -dunajska arbitraža medRomunijo inMadžarsko gledeTransilvanije.
2. september - francoskapacifiška ozemlja se pridružijoSvobodni Franciji.
3. september -ZDA odstopijo Združenemu kraljestvu 50rušilcev v zameno za uporabo vojaških baz na britanskem ozemlju v Atlantskem oceanu.
7. september - Luftwaffe prične z nočnimi bombardiranjiAnglije.
9. september -Francoska Indija je priključenaSvobodni Franciji.
13. september - Italija napadeEgipt.
15. avgust - vzpostavi se nemška zasedbena oblast zaBeneluks in severnoFrancijo.
16. september -ZDA sprejmejo zakon o obveznivojaški službi.
17. september -Adolf Hitler preložioperacijo Seelöwe.
23. september -Japonska napadeIndokino.
23. september - začetek britansko-golističnih operacij vDakarju.
24. september -Nova Kaledonija se pridružiSvobodni Franciji.
26. september - Japonska zasedeTonking.
27. september - podpistrojnega pakta medTretjim rajhom,Italijo inJaponsko.

Oktober - december

[uredi |uredi kodo]

3. oktober - vLondonu se vzpostavibelgijska vlada v izgnanstvu.
7. oktober -Wehrmacht sporazumno vkoraka vRomunijo.
12. oktober -Japonska uvede enostrankarski režim.
18. oktober -Vichyjska Francija objaviStatut Židov.
27. oktober -Charles de Gaulle ustanoviSvet za obrambo imperija.
28. oktober -
- Italija napadeGrčijo; pričetekbalkanske kampanje.
- nemška oblast vBelgiji izda prvo odredbo protiJudom.
29. oktober - britanske enote se izkrcajo v Grčiji.
4. november - Britanci se izkrcajo naKreti
5. november -Franklin Delano Roosevelt je tretjič izvoljen zapredsednika ZDA.
10. november -Gabon se priključiSvobodni Franciji.
11. november -Kraljeva vojna mornarica premagaitalijansko vojno mornarico priTarantu.
14. november -Luftwaffe porušiCoventry.
15. november - nemški okupator ločivaršavski geto od ostalegamesta.
20. november -Madžarska pristopi ktrojnemu paktu.
23. november -Romunija pristopi ktrojnemu paktu.
24. november -Slovaška pristopi ktrojnemu paktu.
30. november -Japonska inKitajska podpišetapakt o sodelovanju.
9. december - začetek britanske ofenzive vEgiptu inLibiji.
13. december -Pétain odstaviLavala in ga da aretirati.
18. december -Hitler ukaže pripravooperacije Barbarossa.
23. december -Čang Kaj-Šek razpustikitajsko KP.
29. december -Luftwaffe silovito napadelondonski City.

Rojstva

[uredi |uredi kodo]

Al Pacino

1. januar -Silvester Čuk, slovenski duhovnik, prevajalec in urednik (†2026)
7. februar -Tošihide Maskava, japonski fizik, nobelovec
9. februar -John Maxwell Coetzee, južnoafriški pisatelj
19. februar -David Jonathan Gross, ameriški fizik, nobelovec
19. februar -Saparmurat Nijazov, turkmenski politik, predsednik Turkmenistana (†2006)
2. april -Mike Hailwood, britanski avtomobilski in motociklistični dirkač (†1981)
8. april -John J. »Hondo« Havlicek, ameriški košarkar
25. april -Al Pacino, ameriški filmski igralec
1. junij -René Auberjonois, ameriški filmski igralec
27. junij -Ervin Fritz, slovenski pesnik, dramatik in prevajalec
6. julij -Viktor Kuzkin, ruski hokejist (†2006)
26. julij -Jean-Luc Nancy, francoski filozof
27. julij -Pina Bausch, nemška koreografinja (†2009)
5. avgust -Tone Partljič, slovenski politik, pisatelj in dramatik
9. oktober -John Lennon, angleški glasbenik (†1980)
23. oktober -Pelé, brazilski nogometaš
13. november -Saul Kripke, ameriški filozof in logik
26. november -Andrej Kirn, slovenski filozof
27. november -Bruce Lee, kitajsko-ameriški mojster borilnih veščin, igralec, režiser in filozof (†1973)
5. december -Niko Grafenauer, slovenski pesnik, kritik, esejist, literarni zgodovinar in prevajalec
18. december -Lei Feng, kitajski vojak, vzornik (†1962)
21. december -Frank Zappa, ameriški skladatelj, kitarist in filmski režiser (†1993)

Smrti

[uredi |uredi kodo]

10. marec -Mihail Afanasjevič Bulgakov, ruski pisatelj, dramatik in prevajalec (*1891)
10. junij -Marcus Mosiah Garvey, afro-jamajški založnik, novinar, podjetnik, prerok, mednarodni križar črnskega nacionalizma (*1887)
26. april -Carl Bosch, nemški kemik in inženir, nobelovec (*1874)
24. junij -Alfred Fowler, angleški astronom (*1868)
28. junij -Italo Balbo, italijanski maršal, politik (*1896)
21. avgust -Lev Trocki, ruski revolucionar (*1879)
30. avgust - sirJoseph John Thomson, angleški fizik škotskega rodu, nobelovec (*1856)
27. september -Walter Benjamin, nemški literarni kritik in filozof judovskega rodu (*1892)
26. oktober -Michael John O'Brien, kanadski industrialec, filantrop in politik (*1851)
9. november -Neville Chamberlain, britanski politik (*1869)
14. december -Anton Korošec, slovenski politik (*1872)

Nobelove nagrade

[uredi |uredi kodo]

Nobelovih nagrad zaradivojne niso podelili.

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi:1940

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=1940&oldid=6609215«

Leto 1940

[8]ページ先頭

©2009-2026 Movatter.jp