Movatterモバイル変換


[0]ホーム

URL:


Pojdi na vsebino
Wikipedijaprosta enciklopedija
Iskanje

1355

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Stoletja:13. stoletje -14. stoletje -15. stoletje
Desetletja:1320. 1330. 1340.  -1350. -  1360.  1370.  1380.
Leta:1352 · 1353 · 1354 · 1355 · 1356 · 1357 · 1358
Področja:Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje:Rojstva · Smrti
Ustanove:Ustanovitve · Ukinitve

1355 (MCCCLV) je bilonavadno leto, ki se je pojulijanskem koledarju začelo načetrtek.

Dogodki

[uredi |uredi kodo]

Sicilijansko kraljestvo

[uredi |uredi kodo]
  • začetek leta - Mladi sicilijanski kraljLudvik preide v polno protiofenzivo proti neapeljskim vsiljivcem, ki so poskusili ob pomoči domačih petokolonašev zavzeti Sicilijo. Na začetku leta se sicilijanski kralj z vojsko nahaja v krajuCalatafimi na zahodu Sicilije. ↓
  • februar → Sicilijanski kralj se z vojsko vrne na vzhodno obalo vCatanijo, od koder začne s pripavami na močneje utrnjeno mestoLentini, ki je pod oblastjo neapeljske stranke. ↓
  • 13. maj → Začetek obleganja Lentinija. ↓
  • sredina junija → Sicilijanska vojska se umakne izpred Lenitnija nazaj v Catanijo.
  • 10. julij -Ponoven izbruhkuge v mestu Catania, kar je tretja uničijoča epidemija v zadnjih osmih letih. Kralj se z vojsko umakne vMessino, od koder začne z vojaško kampanjo proti proneapeljskemuPalermu, ki je hkrati sicilijanska prestolnica. Razen opustošenega podeželja ne naredi večje škode.
  • 16. oktober - Po nekajtedenski agoniji podleže kugi komaj 17 leten sicilijanski kraljLudvik. Umrlega nasledi mlajši bratFriderik IV.[1]
  • 22. oktober - Kugi podleže še kraljica-mati in regentinjaKonstanca. Regentstvo prevzame starejša sestra mladoletnega kraljaEvfemija, ki je stara 25 let.
  • 23. oktober - S smrtjo mladega kralja in kraljice matere si poskuša pozicijo na dvoru izboljšati kanclerBlasco II. de Alagona, a mu to preprečijo njegovi sovražniki. Kriza na aragonskem dvoru sicilijanske krone koristi neapeljskemu dvoru, ki ima dedne zahteve po Siciliji.[2]1356

Severna Italija

[uredi |uredi kodo]
Kjer bi moral biti portret beneškega doža Marina Faliera, se nahaja črn prt z napisom »Ta prostor je bil namenjen Marinu Falieru, obglavljenemu za njegove zločine« 
  • 6. januar -Milano: kronanjeKarla IV. Luksemburškega za italijanskega/lombardskega kralja.
  • 5. april -Rim: kronanjeKarla IV. Luksemburškega za rimsko-nemškega cesarja. Kronanje opravijo papeževi legati. Novi cesar ostane v Večnem mestu zgolj nekaj ur. Naklonjenost Italijanov cesarju se lahko pripiše zavezi, s katero je sklenil, da se ne bo vmešaval v italijanske politične zdrahe. Še istega leta se vrne nazaj v Nemčijo.
  • 18. april -Beneška republika: novi beneški dožMarino Faliero, ki je imel s porazom proti Genovčanom leto dni prej zelo slab začetek vladanja, je malo po svoje razumel pristojnosti beneškega doža in je poskusil s slabo pripravljenim državnim udarom. Marino Faliero je skupaj z deseterico sozarotnikov usmrčen in kot javna sramota izbrisan iz arhivov (damnatio memoriae). ↓
  • 21. april → Za novega doža je izvoljenGiovanni Gradenigo, 56. beneški dož poseznamu.
  • 1. junij - Izčrpane od vojne Benetke zaprosijo Genovo za mir. Genovčani privolijo v zameno, da se z Beneško pomočjo otresejo vpliva milanskih Viscontijev.
  • 29. september - Konec milanskega triumvirata. Sovladarja Milana in širše LombardijeBernabò inGaleazzo II. Visconti na večerji zastrupita tretjega sovladarja in brataMattea II. Viscontija, ki so nasledili Milano po smrti vplivnega stricaGiovannija Viscontija.

Ostalo po svetu

[uredi |uredi kodo]
  • 7. januar - Portugalska: umor prinčeve ljubiceInês de Castro. Portugalski kraljAlfonz IV. ima dovolj samovoljnega sinaPetra, ki se je po smrti soprogeKonstance Kastiljske (†1345) po svoji izbiri skrivoma poročil z galicijsko plemkinjo Inês de Castro, ki je bila ena od dvornih dam umrle soproge. Alfonz IV. se je namreč bal, da bi po njegovi smrti portugalska krona padla v kastiljske roke, ker je imela Inês de Castro prevelik vpliv na njegovega sina. Umor je še posebej brutalen, ker je nesojena družica obglavljena vpričo njunih nezakonskih otrok. Sin napove očetu totalno vojno.1356
  • 10. februar -Pomor študentov na dan Svete Sholastike,Oxford, Anglija: prepir med dvema študentoma in gostilničarjem taverne preide v vsesplošni odprti spopad med študenti in domorodnimi Oxfordčani, ki traja dva dni in v katerem umre okoli 60 študentov in šolnikov ter 30 domačinov. Spor se kasneje reši v korist Univerze in s simbolično, a ponižujočo kaznijo za mesto Oxford, ki mora vsako leto opraviti javno pokoro za ubite študente. Šele leta1825 je takratni župan Oxforda zavrnil udeležbo pri teh ceremonijah.
  • 4. maj - Umre dofên Viennosa/grof AlbonaHumbert II.. Že pred smrtjo je svoje pravice do grofije Albon, ki sodi v sklopRimsko-nemškega cesarstva[3] in dedno pravico do naziva 'dofen'[4], prodal francoski kroni. Pogoj, ki ga je dal, je bil, da se vsi francoski prestolonasledniki nazivajo z 'dofenom'.
  • avgust -Bitka pri Nesbit Mooru: med Škotsko in Anglijo se na meji ponovno obnovijo sovražnosti. Škoti ujamejo plenilsko angleško izvidnico v past in jo uničijo. Ob novicah o napredovanju angleške glavnine pod vodstvomEdvarda III. se potem umaknejo.
    • Medtem ko se oče Edvard III. ukvarja s Škoti, njegov sinEdvard Črni Princ obnovi sovražnosti s Francijo (nadaljevanjestoletne vojne po zastoju s kugo). Angleži iz Gaskonje plenijo in uničujejo obmejno podeželje, iz katerega napravijo širok opustošen tamponski pas.1356
  • 24. avgust - Umrlega velikega mojstra vitezov hospitalcevPierra de Corneillana naslediRoger de Pins, 29. veliki mojster poseznamu. Pierre de Corneillan je večino svojega kratkega mandata posvetil prepričevanju papeža Inocenca VI. naj jih ne preseli z Rodosa nazaj na Ciper.
  • 4. oktober -Sveto rimsko cesarstvo: rimsko-nemški cesar Karel IV. Luksemburški v okviru sklicanega zbora stanov in širšega projekta reforme volilnega prava reformira nasledstveno pravo za saško elektorsko kneževino oziroma bivšo Saško vojvodino. Reforma razreši vprašanje elektorskega glasu Saške vojvodine, ki se je razdelila na askanijski hiši Saška-Wittenberg in Saška-Lauenburg. Karel IV. se odloči v korist prve. S tem prepreči podvojevanje elektorskega glasu za omenjeno vojvodino. Elektorska reforma →1356
  • 5. december - Umrlega brabantskega vojvodoIvana III. nasledi hčiIvana Brabantska. Pravico do naziva brabantskega vojvode dobi tudi njen soprog, luksemburški vojvodaVenčeslav I.
  • 2. december - Pariz: francoski kraljIvan II. skliče zbor stanov za obnovitev vojne z Angleži.1356
  • 20. december - Med pripravami na vojno s Turki umre srbski carDušan Silni[5]. Po njegovi smrti se Srbsko cesarstvo, ki obsega večji del Balkana, postopoma seseda samo vase, saj njegov sinŠtefan Uroš V.[6] ni dorasel nalogi.1356
  • Osmani iz Galipolija opravijo plenilski vpad v Bolgarijo. V eni od bitk pade bolgarski socesarMihael Asen IV., najstarejši sin carjaIvana Aleksandra. Borbenost Bolgarov, ki utrpijo hude izgube, odvrne Osmane od podobnih poskusov za več kot desetletje. Hkrati pa je izguba visokega plemstva resen udarec za stabilnost Bolgarskega cesarstva.
  • Japonska: vojskaJužnega dvora pod vodstvom cesarjaGo-Murakamija zavzame prestolnicoKjoto, a jo še istega leta izžene vojskaSevernega dvora pod vodstvom šogunaAšikage Takaudžija.1358
  • Grenlandija: švedski kraljMagnus IV. pošlje inšpekcijsko odpravo na Grenlandijo, da preveri obe naseldbini, Vzhodno in Zahodno.

Rojstva

[uredi |uredi kodo]
Neznan datum

Smrti

[uredi |uredi kodo]
Usmrtitev ljubice portugalskega princa Inès de Castro, avtorColumbano, 1904
Neznan datum

Opombe

[uredi |uredi kodo]
  1. Oziroma Friderik III. Sicilijanski. Zmešnjava z oštevilčenjem je zaslugaFriderika III. (1272-1337), ki je preskočil eno številko in uporabljal naziv "Tretji", da bi se izognil kronistični zmešnjavi z rimsko-nemškim cesarjem Friderikom II. = sicilijanskim kraljem Fiderikom I.. Dvorni kronisti mu sicer niso dodali nobene od teh številk pač pa zgolj princ/infante Friderik, vladar Sicilije.
  2. Glejsicilijanske večernice
  3. oziroma je del titularne kraljevineArles
  4. fr. dauphin, delfin
  5. uradno ime Stefan Uroš IV, Dušan
  6. Imenovan Uroš Šibki
  7. dedni naziv grofov Albona

Glej tudi

[uredi |uredi kodo]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=1355&oldid=5200156«
Kategorija:

[8]ページ先頭

©2009-2025 Movatter.jp