Movatterモバイル変換

Pojdi na vsebino

1353

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Stoletja:	13. stoletje -14. stoletje -15. stoletje
Desetletja:	1320. 1330. 1340. -1350. - 1360. 1370. 1380.
Leta:	1350 · 1351 · 1352 · 1353 · 1354 · 1355 · 1356
Področja:	Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje:	Rojstva · Smrti
Ustanove:	Ustanovitve · Ukinitve

1353 (MCCCLIII) je bilonavadno leto, ki se je pojulijanskem koledarju začelo natorek.

Dogodki

[uredi |uredi kodo]

Konec epidemijeČrne smrti v Evropi

[uredi |uredi kodo]

Kuga, ki se je na jugu današnje Rusije ob Črnem morju pojavila že leta 1346, po dolgem ovinku zaradi zaprte meje zZlato hordo šele to leto prispe v Moskvo. Še bolj pogubna je epidemija na Kitajskem, ki pa razen splošnih ocen žal še ni podrobneje proučena. Epidemija na Kitajskem sproži vrsto socialnih uporov, ki vodijo v padec mongolskedinastije Yuan. V Evropi se razmere umirijo do naslednjih večjih izbruhov.1361 ↔
11. marec - Umrlega moskovskega metropolita^[1]Teognosta Kijevskega. Moskovski knezSimeon Ivanovič imenuje za naslednika njegovega namestnikaAlekseja. ↓
marec → Kuga pogubi edina sinova moskovskega kneza Simeona. ↓
27. april → Kuga pogubi še moskovskega kneza^[2]Simeona. Moskovsko kneževino nasledi njegov mlajši bratIvan II.. Šest tednov kasneje kuga pogubi še najmlajšega od treh bratov Andreja.
V letih 1247-1353 je kuga v Evropi pogubila več kot tretjino prebivalstva, v mestih skoraj vedno več kot polovico.

Ostalo

[uredi |uredi kodo]

Poštna karta s fotografijoTimbuktuja iz leta 1905. V ospredju je medresa Sankore, ena od najpomembnejših izobraževalnih ustanov v Malijskem cesarstvu.

3. marec -Švicarski konfederaciji^[3] se pridruži mestoBern, ki po moči in vplivu presega vse ostale kantone.
3. junij - Poroka med kastiljskim kraljemPetrom inBlanko Burbonsko. Mladi kralj se je nekaj dni prej na skrivaj poročil s svojo ljubeznijoMarijo de Padilla. Užaljeno kastiljsko plemstvo in kraljica-mati Petra prisilijo, da zanika skrivno poroko. Petrovo maščevanje je kruto: po treh dneh zapusti mlado soprogo Blanko in nadaljuje razmerje z ljubico. Ko končno dobi doto, se popolnoma odreče soprogi in jo da zapreti.
avgust -Sardinija: beneško-katalonska flota uničujoče porazi genovsko floto. Genoževani zaprosijo za pomoč milanskega vladarja in nadškofaGiovannija Viscontija, ki je obvladoval večino severne Italije.1354 ↔
4. oktober - Umrlega pfalškega grofa in volilnega knezaRudolfa II. Wittelsbaškega nasledi mlajši bratRupert I.
8. oktober - 3. genovski dožGiovanni da Valente je prisiljen odstopiti. Naslednjih 10 let je položaj nezaseden.1363 ↔
november - Madžarski kraljLudvik I. nima sreče z zdravjem. Potem ko je okreval po hujši travmi na glavi, ki jo je prejšnjem letu staknil v vojni z Litovci, se zanj izkaže skoraj usoden lov na medveda, ki mu razmesari nogi. Kralja zadnji trenutek reši en od vitezov.1354 ↔
25. december - Navarski kraljKarel II., ki je hkrati svak francoskega kraljaIvana II., se spre z njegovim konstablom, kastiljskim plemičemCarlosom de la Cerdo. Le-temu je namreč kralj podelil grofije Šampanjo, Brie, in Angoulême, ki so poprej pripadale (razlaščeni) Karlovi materi, navarski kraljiciIvani II.1354 ↔

Umrlega bosanskega banaŠtefana II. Kotromanića nasledi mladoletni nečakTvrtko I.. Regentstvo prevzameta oče, brat umrlegaVladislav Kotromanić in matiJelena Šubić.1354 ↔
Trije^[4] sinovi umrlega rimsko-nemškega cesarjaLudvika IV. Wittelsbaškega si razdelijo vojvodino Spodnjo Bavarsko, ki se razdeli v vojvodini Bavarska-Landshut, ki pripadeŠtefanu II., in vojvodino Bavarska-Straubing, ki pripade njegovima polbratomaVilijemu I. inAlbertu I.. Vilijem I.^[5] je tačas vpleten še v nasledstveni spor v Holandiji, kjer se spre s svojo materjoMargareto (ti. vojna med Kavlji in Polenovkami).
Umrlega velikega mojstra vitezov hospitalcevDieudonnéja de Gozona naslediPierre de Corneillan, 28. veliki mojster poseznamu.1355 ↔
Bizantinski cesarIvan VI. Kantakuzen imenuje za novega socesarja svojega sinaMateja. Formalno socesarsko oblast ima šeIvan V. Paleolog, s katerim je sklenil mir po mučni državljanski vojni.1354 ↔
Propadajoči Ilkanat:Sarbadarji popolnoma uničijo korasanskega vladarjaToka Timurja. Poleg njegove družine pokoljejo še njegovo vojsko, živino in drobnico. Z močno okleščenim ozemljem nadaljuje konflikt s Sarbadarji en od njegovih emirjev.
Giovanni Boccaccio dokončaDekameron.
Potovanja maroškega popotnikaIbn Batute: potem ko zapusti prestolnico Malijskega cesarstvaDženno, obiščeTimbuktu, ki je takrat bil še manjše trgovsko mestece. Za Timbuktujem obišče pomembnejše trgovsko mestoGao, kjer ostane mesec dni. Med potovanjem proti oaziTakedda ga prestreže odposlanec maroškega sultanaAbu Inana Farisa, ki mu naroča, naj se nemudoma vrne domov. Septembra se s trgovsko karavano, v kateri se nahaja okoli 600 suženj namenjenih za prodajo, odpravi čez Saharo nazaj proti Maroku.1354 ↔

Rojstva

[uredi |uredi kodo]

Neznan datum

Margareta I., danska kraljica in regentka, švedska, norveška kraljica (†1412)
Thomas Arundel, canterburyjski nadškof (†1414)

Smrti

[uredi |uredi kodo]

2. februar -Ana Bavarska, češka kraljica (*1329)
11. marec -Teognost Kijevski, metropolit Kijeva in Rusov
27. april -Simeon Moskovski, knez Moskve, vladimirski veliki knez (*1317)
4. oktober -Rudolf II., pfalški grof (*1306)
12. november -Ferrantino Malatesta, italijanski plemič, vladar Riminija (*1258)

Neznan datum

Dieudonné de Gozon, 27. veliki mojster vitezov hospitalcev
Jean de Moulins, francoski mojster reda dominikancev, kardinal
Štefan II. Kotromanić, bosanski ban (*1322)
Toka Timur, ilkanatski plemič, korasanski vladar

Opombe

[uredi |uredi kodo]

↑uradni naziv: metropolit Kijeva in vseh Rusov
↑hkrati titularni veliki knez Vladimirja
↑Takrat je zaobsegala šest kantonov: Uri, Schwyz, Untervalden, Zürich, Glarus in Zug.
↑od šestih
↑Vilijem V. Holandski

Glej tudi

[uredi |uredi kodo]

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=1353&oldid=5780592«

Leto 1353

[8]ページ先頭

©2009-2025 Movatter.jp