Movatterモバイル変換

[0]ホーム
URL:

Pojdi na vsebino
Wikipedijaprosta enciklopedija
Iskanje

1343

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Stoletja:13. stoletje -14. stoletje -15. stoletje
Desetletja:1310. 1320. 1330.  -1340. -  1350.  1360.  1370.
Leta:1340 · 1341 · 1342 · 1343 · 1344 · 1345 · 1346
Področja:Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje:Rojstva · Smrti
Ustanove:Ustanovitve · Ukinitve

1343 (MCCCXLIII) je bilonavadno leto, ki se je pojulijanskem koledarju začelo nasredo.

Dogodki

[uredi |uredi kodo]

Rekonkvista

[uredi |uredi kodo]
  • začetek leta - Nadaljuje se obleganje Algecirasa, zadnje trdnjave maroškihMarinidov vAndaluziji. Obleganje vodi kastiljski kraljAlfonz XI. z zavezniki in ostalimi križarji. Izgube na obeh straneh so hude, na kastiljski strani predvsem zaradi bolezni in lakote, vendar kristjani nadomeščajo izgube s prihodom vedno novih križarjev. Obleganci v Algecirasu lahko upajo edinole na pomoč sosednjegaGranadskega emirata, ki pa je prešibek za odločilen preboj.
Algeciras, arabskoAl-Jazeera Al-Khadra, ustanovljen leta711.
  • februar - Algeciras je zablokiran s pomorske strani, kar onemogoči morebitno pomoč izGibraltarja. Ladje, ki blokirajo dostop, zverižijo eno z drugo.
  • marec - Dokončani so jarki okoli mesta in na svojim mestih stacioniranitriboki, ki imajo doseg do 300 metrov. Branilci si pomagajo zbombardami, primitivnimi topovi, ki so nevarni zlasti za nagneteno pehoto in oblegovalne naprave ob poskusih prebojev obzidja.
  • konec marca - Vihar uniči zaporo na morju in zagotovi oblegancem veliko lesa ter kovine.
  • maj:
    • Severno od Algeriasa se na dovolj varni vzpetini utabori granadska vojska, ki jo vodi emirJusuf I.. V krščanski tabor se poveča dotok novih križarjev.
    • Aragonci pod vodstvom kraljaPetra IV. ne dočakajo zmage. Že prej odplujejo protiBalearom v vojno proti bratrancu, majorškemu kraljuJakobu III., ki ni želel aragonskemu kralju priseči vazalne zvestobe.1344 ↔
  • avgust - Marinidski sultanAbu al-Hasan začne s pripravami na rešilno odpravo. Kastiljski kralj Alfonz IX. je v tako nezavidljivih financah, da zastavi še svojo krono. Po svojih močeh še prispevata finance nadškof Toleda in papež. Aragonci prispevajo nove ladje za diverzijo vCeuti, kjer se zbira sultanova odprava, ki pa potem ni uspešna.
  • 16. september - Med obleganjem Algecirasa je smrtno ranjen navarski kraljFilip III., ki se je prav tako odzval na križarski klic. Dedinja NavareIvana II., zadnja iz hiše Kapetingov, ima statussuo iure kraljice Navare, zato ne moremo govoriti o nasledstvu.
  • 26. september - Naslednja eminentnejša žrtev spopadov pred Algecirasom je grof FoixaGaston II.. Umrlega nasledi sinGaston III.[1], ki hkrati postane sovladarAndore.
  • oktober - Marinidska rešilna flota se usidra pred Gibraltarjem, da prej prouči situacijo. Genovčani zahtevajo od Alfonza XI. takojšnje plačilo, saj so sami v tesnih trgovskih vezeh z Marinidi.
  • november - Gibraltar: združeni vojski Marinidov in Granadskega emirata začneta počasen in previden pohod ob obali za rešitev Algecirasa. Z morja jim bok varuje granadska flota.
  • 12. december - Bitka pri reki Palmones: po posebno močnemu napadu na oblegano mesto, ki odpre luknjo v obzidju, začne muslimanska vojska hitreje napredovati proti Algecirasu, vendar jo številčnejša krščanska vojska porazi in razprši. Poraz za muslimane ni usoden, vendar jim da malo časa za reorganizacijo.1344 ↔

Bizantinska državljanska vojna 1341-1347

[uredi |uredi kodo]
  • začetek pomladi - Samooklicanemu bizantinskemu cesarjuIvanu Kantakuzenu na pomoč priskoči njegov zaveznik turški bej AydinaUmur Ghazi, ki mu dostavi okoli 300 ladij in 20.000 mož. Izkrcanje je neprijetno presenečenje za srbskega kraljaDušana Silnega.
  • april - Ivan Kantakuzen doseže, da se mestoBereja, ki ga oblegajo Srbi, preda njemu in ne Dušanu Silnemu. Temu zgledu sledijo še ostala mesta v južni Makedoniji, kar močno ohladi odnose med Kantakuzenom in Dušanom Silnim.
  • poletje - Ker je Ivan Kantakuzen postal politično premočan, se začne Dušan Silni pogajati z regentsko trojko[2] v Konstantinoplu in sklene z njo zavezništvo. Medtem Ivan Kantakuzen neuspešno oblegaSolun, ki ga obvladujejo ti. zeloti, antiaristokratska stranka, ki ji je dovolj političnih spletk in nesposobnosti bizantinskega dvora. Zeloti taktično sklenejo zavezništvo s konstantinopelsko trojko in stisnejo Kantakuzenovo vojsko med bizantinsko in srbsko vojsko. Popoln poraz ponovno prepreči aydinski bej Umur Ghazi.
  • avgust - Cesarica-vdovaAna Savojska je prisiljena Benečanom zastaviti družinske dragulje.
  • do konca leta - Pozornost pretežno turške Kantakuzenove armade so obrne v Trakijo, ki jo tako opustošijo, da v Konstantinoplu zavlada pomanjkanje in cene nevarno poskočijo. Regentska trojka naveže stike s papežemKlemenom VI. in mu obljubi podreditev, če papeštvo razglasi novokrižarsko vojno proti bejliku Aydin. Papež je to vojno načrtoval že kakšno leto dni, saj so že prej krščanske trgovske ladje potrebovale oboroženo spremstvo najmanj štirih oboroženih galej proti piratom iz Aydina. V novo, ti.smirnsko križarsko vojno privabi šeBeneško republiko,križarski Ciper inhospitalce zRodosa.1344 ↔

Ostalo

[uredi |uredi kodo]
Neapeljska kraljica Ivana IV. Anžujska je bila ob prevzemu oblasti stara šele 15 let, a kazala že nenavadno močne politične ambicije.
  • 20. januar - Umrli neapeljski kraljRobert Anžujski zapusti omenjeno južnoitalijansko kraljevino svoji vnukinjiIvani I. in izključi iz oporoke njenega soproga, ogrskega princaAndreja. Slednji bi bil upravičen do kroneiure uxoris, po pravici soproge. Ivana postane s tem postane kraljicasuo iure, po lastni pravici, prav tako pa podeduje še južnofrancoski grofiji Provansa in Forcalquier ter titularni naziv jeruzalemske kraljice. Zapleti →1344
  • 27. januar - PapežKlemen VI. v buliUnigenitus dei filius opredeli doktrino ocerkvnih odpustkih, kar postane prvi korak k njihovi uvedbi. Prav tako skrajša presledke jubilejev s 100 na vsakih 50 let.1350 ↔
  • 23. april - Estonija, Livonija: začetek ti.upora na noč sv. Jurija, v katerem se avtohtono estonsko in livonsko prebivalstvo upre danskim in nemškim okupatorjem, tj.livonskemu viteškemu redu[3]. Uporniki, ki se odpovedo krščanstvu, prve dni zmasakrirajo vse nemško prebivalstvo, ki jim ne uteče, vključno z ženskami, otroki, starostniki in redovniki.
  • 4. maj → Po začetnem šoku livonski red skliče mirovna pogajanja in povabi najpomembnejše štiri (naivne) uporne voditelje. Po koncu pogajanj, ko dobijo dovolj podatkov, voditelje pokončajo. Dva tedna kasneje vitezi livonskega reda s taktično prevaro pokončajo še več tisoč upornikov, ki se jim ne uspe pravočasno umakniti v močvirja, kjer bi bili varni pred viteško konjenico.1344 ↔
  • 2. junij -Sporazum iz Kalisza:križniki in poljski kraljKazimir III. sklenejo mirovni sporazum. Križniki vrnejo nekaj osvojenega poljskega ozemlja in poljski kralj se odpove Pomeraniji.
  • 22. junij - Umrlega savojskega grofaAjmona nasledi mladoletni sinAmadej VI., kasneje imenovan Zeleni grof. Regentstvo si sporazumno delita njegova starejša bratrancaAmadej III. iz Ženeve inLudvik II. iz Vauda.
  • 26. julij -Firence: vsesplošna vstaja v mestu odnese diktatorja, briennskega grofaValterja VI., ki mu je leto dni poprej florentinska trgovska aristokracija nespametno zaupala vladarska pooblastila. Oblast prevzame ti.popolo minuto, predstavniki manjših trgovcev in rokodelcev.
  • 15. avgust - Švedski kraljMagnus IV. se odreče norveški kroni[4], kar nima velikega političnega vpliva, saj še vedno ostane regent v imenu svojega sinaHakona VI. do polnoletnosti. Hakonov starejši bratErik XII. je namenjen temu, da nasledi Švedsko.1356 ↔
  • 3. september - Papež Klemen VI. z bulo In supremae dignitatis ustanoviUniverzo v Pisi. Prvi štirje študijski programi so teologija, civilno pravo, cerkveno pravo in medicina.
  • 25. november - Potres podTirenskim morjem povzročicunami, ki opustoši obali Neapeljskega in Salernijskega zaliva. Najhuje je prizadeto pristaniško mestoAmalfi, kjer je popolnoma uničen spodnji, obalni del mesta, vključno s pristaniščem.
  • Rim: rimske mestne oblasti pooblastijo uradnikaCola di Rienzo za službo pri papežu v Avignonu.1344 ↔
  • Pomorjansko mestoZanow prevzamezakone[5] mestaLübeck in se tako pridružiHanzeatski zvezi.
  • Zlata horda: tatarski kanDžanibek se spre z genovskimi kolonialisti in prične oblegati pristaniško mestoKaffa naKrimu.Črna smrt začne pustošiti po Zlati hordi.1344 ↔
  • Čagatajski kanat: umrlega kanaMuhamada ibn Pulada, o katerem razen omembe ni kaj znano, naslediKazan-kan. Čagatajsko plemstvo podpre rivalaKazagan in med obema taboroma izbruhne državljanska vojna.1345 ↔
  • Južna Indija: vojska Delhijskega sultanata in južnoindijskih muslimanskih zaveznikov ujame in usmrti zadnjega kraljaHojsaleVira Balalo III.. Odpor proti zavojevalcem nadaljuje njegov sinHarihara I., ki ima več uspeha kot oče in tako postavi temelj novega hindujskega kraljestvaVidžajanagara.1346 ↔
  • Indonezija: kancler in maršalMadžapahitskega cesarstvaGadžah Mada prične z otokaJava z osvajanji sosednjih pomorskih kraljestev v današnji Indoneziji. To leto osvoji sosednja otokaLombok inBali.
  • Potovanja maroškega popotnikaIbn Batute: po devetih mesecih se Ibn Batuti končno uspe otresti gostoljubnostiMaldivčanov. Od tam se odpravi naSri Lanko, kjer se povzpne na najvišjo goroSri Pada[6], ki je sveta v hinduizmu in budizmu ter prav tako v krščanstvu in islamu. S Sri Lanke se vrne nazaj na celino, kjer za nekaj časa ostane v gosteh na dvoru novo ustanovljenega sultanataMadurai, ki se je odcepil od matičnegaDelhijskega sultanata. Tam ga preseneti izjemna brutalnostAsan Kana nad lokalnim hindujskim prebivalstvom, ki jih brez razloga ustrahuje z natikanjem na kole.1344 ↔

Rojstva

[uredi |uredi kodo]

Smrti

[uredi |uredi kodo]

Opombe

[uredi |uredi kodo]
  1. ↑Gaston X. kot vikont Baérna
  2. ↑cesarica vdovaAna Savojska, patriarhIvan XIV. Kalek, oligarhAleksej Apokavk
  3. ↑avtonomna podružnica vitezov križnikov. Livonski red je vladal Livoniji, superiorni križniki pa Prusiji in se praviloma niso vmešavali v delovanje livonskega reda.
  4. ↑kot Magnus VII.
  5. ↑Lübsches Recht,s
  6. ↑Adam's Peak, 2243 m

Glej tudi

[uredi |uredi kodo]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=1343&oldid=5828821«
Kategorija:
[8]ページ先頭
©2009-2025 Movatter.jp