Movatterモバイル変換

[0]ホーム
URL:

Pojdi na vsebino
Wikipedijaprosta enciklopedija
Iskanje

1338

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Stoletja:13. stoletje -14. stoletje -15. stoletje
Desetletja:1300. 1310. 1320.  -1330. -  1340.  1350.  1360.
Leta:1335 · 1336 · 1337 · 1338 · 1339 · 1340 · 1341
Področja:Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje:Rojstva · Smrti
Ustanove:Ustanovitve · Ukinitve

1338 (MCCCXXXVIII) je bilonavadno leto, ki se je pojulijanskem koledarju začelo načetrtek.

Dogodki

[uredi |uredi kodo]

Stoletna vojna

[uredi |uredi kodo]
  • Francoski kraljFilip VI. nadaljuje z zavzemanjem zadnjih upornih žepov v angleškiGaskonji. Francoska flota to leto napade in uniči južnoangleško pristaniščePortsmouth. Francozi in njihovi najemniki Genovčani prizanesejo edino lokalnikatedrali in bolnišnici. Preživele ujetnike odprodajo v suženjstvo. Francozi zatem zavzamejo otokJersey, z izjemo otočne utrdbeMont Orgueil. Po kratki vojaški kampanji sta zavzeta še otokaSark inGuernsey.
  • 3. januar - Flandrijski grofLudvik I. bojkotira uvoz angleške volne, toda flandrijska ekonomija je popolnoma odvisna od angleške. Nadzor nad uvozom angleške volne in njeno predelavo prevzame gentski meščan in mogotecJacob van Artevelde, ki združi glavna flamska industrijska središča proti profrancoskemu flandrijskemu grofu.1345 ↔
  • 23. marec - Filip VI. izda tajno uredbo za invazijo na Anglijo. Njegova ambicija je, da bi ponovil uspehVilijema Osvajalca iz leta1066. Kasnejše razkritje dokumenta razkrije precejšnje sovraštvo Filipa VI. do Angležev in njegovegenocidne načrte.1346 ↔
  • 22. julij -Angleška vojska pod vodstvom Edvarda III. se izkrca vAntwerpnu, kjer postavi svojo bazo za prodor v notranjost Francije.
  • 31. avgust -Knoblenz, Nemčija: angleški kraljEdvard III. in nemški kraljLudvik IV. Wittelsbaški skleneta vzajemno zavezništvo proti francoskemu kraljuFilipu VI.. Slednji je namreč preprečil pomiritev med Ludvikom IV. in papežemBenediktom XII. ↓
  • 3. september → Ludvik IV. podpre Edvarda III. v zahtevi po francoski kroni in hkrati angleškega kralja razglasi za generalnega vikarja Rimsko-nemškega cesarstva.
  • 23. september -Bitka pri Arnemuidenu: francoska flota 48 galej napade 5 angleških trgovskih ladij, ki so založene z volno na poti v Antwerpen. Francozi se polastijo bogatega tovora in pobijejo angleške branilce, ki so se hrabro upirali. Polastijo se tudi treh topov z ene od angleških ladij, kar jeprva zabeležena uporaba topov na ladjah.
  • 5. oktober - Francoski gusarji in njihovi najemniki Genovčani uničijo južnoangleško mestoSouthampton. Preživele ujetnike ponovno odprodajo v suženjstvo preko vez s Kastiljci.
  • Naravne smrti umre nominalni Varuh Škotske[1]Andrew Murray, ki je zadnja leta vodil vojno proti Angležem. Škotska ostaja politično razdrobljena s kraljemDavidom II. v izgnanstvu. Do občasnih napetosti prihaja zgolj na obmejniŠkotski marki.1339 ↔

Severni in Južni dvor, Japonska

[uredi |uredi kodo]
Ašikaga Takaudži, prvi šogun Šogunata Ašikaga, sprva Severnega dvora.

Ostalo

[uredi |uredi kodo]
  • 24. april - Umrlega bizantinskega princaTeodorja I. Paleologa, ki je po materi podedoval italijansko marko Montferrat, naslediIvan II.
  • 16. julij -Rhenška izjava,SRC: šest volilnih knezov - kölnski, mainški in tierski nadškofi, vojvoda Saške-Wittenberga, brandenburški mejni grof in pfalški grof - sprejme skupno izjavo, v kateri podpreLudvika IV. Wittelsbaškega za rimsko-nemškega cesarja. Njegova izvolitev leta1314 je bila namreč sporna, prav tako izvolitve ni legitimiral noben od papežev, ki so se zvrstili v tem obdobju. Šesterica volilnih knezov se tako sporazume, da kandidat, ki je izvoljen za nemškega kralja[3], ne potrebuje potrditve papeža.
  • 22. avgust - Umrlega atenskega vojvodoVilijema II. nasledi mlajši bratIvan, vojvoda Randazza. Vilijem II. je bil lastnik večje knjižnice, ki jo je zapustil dominikancem v Palermu.
  • 16. julij - PropadajočiIlkanat:Čobanidi iz Tabriza premagajoDžalaride iz Bagdada. Po zmagi obglavijo džalaridskega marionetnega kanaMuhamada in za ilkanatskega kana nastavijoSati Bego, polsestro zadnjega kana Abu Saida. Džalaridi si kmalu po porazu opomorejo in nastavijo še svojega kanaJahan Temürja.1339 ↔
  • 31. oktober -Avignon: papežBenedikt XII. sprejme mongolsko odposlanstvo s Kitajske.
  • Avstrijo, Bavarsko in Češko opustoši roj kobilic.[4]
  • Rekonkvista: po zavzetju alžirskega Tlemcena začno maroškiMarinidi ponovno resno groziti z zavzetjem Iberskega polotoka. Krščanske kraljevine Kastilija, Portugalska in Aragonija združijo moči in zablokirajoGibraltarski preliv.1339 ↔
  • Bizantinsko-otomanske vojne: osmanski sultanOrhan osvojiSkoutarion na anatolski strani Bosporske ožine.Turki tako ponovno pridejo v neposredno bližinoKonstantinopla.[5] Na anatolski strani so ob severno zahodni anatolski obali Črnega morja (Bitinija, Pfalagonija) v posesti Bizantincev razdrobljeni pasovi manjših utrjenih naseldbin brez vojaške vrednosti.
  • Črna smrt prispe do jezeraIsik Kul, Kirgistan, kjer opustoši tamkajšnjonestorijansko skupnost.

Rojstva

[uredi |uredi kodo]
Neznan datum

Smrti

[uredi |uredi kodo]
Neznan datum

Opombe

[uredi |uredi kodo]
  1. ↑Guardian of Scotland
  2. ↑足利幕府Ashikaga bakufu
  3. ↑Rex Romanus, predpogoj za naziv rimsko-nemškega cesarja
  4. ↑ R. Glaser, Klimageschichte Mitteleuropas, Darmstadt 2001, s. 65
  5. ↑Po letu 1097, ko so takratne Seldžuke iz neposredne bližine Konstantinopla pregnali križarji.

Glej tudi

[uredi |uredi kodo]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=1338&oldid=6238613«
Kategorija:
[8]ページ先頭
©2009-2025 Movatter.jp