Movatterモバイル変換

Pojdi na vsebino

1337

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Stoletja:	13. stoletje -14. stoletje -15. stoletje
Desetletja:	1300. 1310. 1320. -1330. - 1340. 1350. 1360.
Leta:	1334 · 1335 · 1336 · 1337 · 1338 · 1339 · 1340
Področja:	Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje:	Rojstva · Smrti
Ustanove:	Ustanovitve · Ukinitve

1337 (MCCCXXXVII) je bilonavadno leto, ki se je pojulijanskem koledarju začelo nasredo.

Dogodki

[uredi |uredi kodo]

Začetekstoletne vojne med Francijo in Anglijo (1337-1453)

[uredi |uredi kodo]

Kraljevina Francija leta 1337 (modro - Francija; rdeče - angleške posesti; črtano - posesti Plantagenetov leta1180).

16. marec - Angleški kraljEdvard III. povzdigne svojega sedemletnega sinaEdvarda Woodstoškega v vojvodo Cornwallskega, prvega vojvodo v angleški plemiški hierarhiji.
24. maj - Francoski kraljFilip VI. ne dočaka izročitve francoskega plemičaRoberta III. Arotiškega, ki ga ščiti angleški kralj Edvard III.. Tega dne Filip zapleni Edvardu dedno vojvodinoGaskonjo^[1] in nededno grofijoPonthieu ter pričakuje od angleškega kralja, da se mu ponovno pride priklonit kot vazal Gaskonje. S tem bi mu ponovno vrnil vojvodino.
avgust - Druga vojna za škotsko neodvisnost: škotski regentAndrew Murray neuspešno oblega gradStirling.
oktober - Angleški kralj Edvard III. prilije v sporu za Gaskonjo še dodatno olje na ogenj. Namesto da bi se šel priklonit francoskemu kralju, začne zahtevati francosko krono zase. Do nje bi namreč bil upravičen, če ne bi francoski stanovi za izbiro nasledstva izbralisalijskega prava, ki je izključnopatrilinearno. Vojne sovražnosti med Anglijo in Francijo se sicer ne začnejo nemudoma, saj začneta oba kralja najprej z diplomatsko vojno in iskanjem zaveznikov. Edvard III. se poveže z rimsko-nemškim cesarjemLudvikom IV. Wittelsbaškim.1338 ↔
november -Bitka pri Cadsandu: prvi oboroženi konflikt je pomorska bitka za obskuren flandrijski ribiški otok Cadsand, ko uspe Angležem zvabiti na otok zvabiti bližnjo posadko iz pristaniščaSluys in jo do tal potolči. Kljub vojaški nepomembnosti ima angleška zmaga velik psihološki učinek, na Angleže z lahkotnostjo zmage, na Flamce pa s terorjem, ki jim ga je zadal Filip VI., ko jim je zaradi poraza očital izdajstvo.1338 ↔

Ostalo

[uredi |uredi kodo]

7. april -Obleganje Kanegasakija, Japonska: zmagovalni šogunski klanAšikaga obračuna s procesarskim klanomNitta in ga izloči iz političnega boja. DaimjuNitti Jošisadi uspe pobegniti.1338 ↔
7. junij:
- Po 55-letih dosmrtnega in vseživljenjskega zapora umre valižanska princesaGwenllian ferch Llywelyn, hčerkaLlywelyna Zadnjega. Še kot dojenčico jo je po dokončani osvojitviWalesa dal v samostan zapreti angleški kraljEdvard I. brez možnosti pomilostitve.
- Umrlega grofa Hainauta^[2]Vilijema I. naslediVilijem II.
25. junij - Umrlega sicilskega kraljaFriderika III. nasledi sinPeter II.
5. avgust - Umrlegakrškega škofaLovrenca iz Brunneja naslediKonrad II. iz Salmansweilerja.
21. september -Bitka pri Grynauju,Zürich: švicarskemu habsburškemu grofuIvanu I. spodleti vojna z mestomZürich. Grofije Rapperswil, Laufenburg in Habsburg nasledi sinIvan II.
29. september - Italijanske zdrahe: Florentinci, Benečani, milanska hiša Viskonti, ferrarska d'Este in mantovska Gonzaga združijo moči proti veronski hišiScaliger, ki je obvladovala večino Lombardije in je grozila, da bo prekoParme osvojila še Toskano. Tega dne Benečani osvojijo bližnje mestoMestre, ki je bilo pod oblastjo Verončanov.Osvojitev mesta Mestre je prvi korak širjenja Benečanov v notranjost celine, ki postane znana kot Benečija.
Pravoslavni italijanski menihBarlaam iz Kalabrije obiščeSveto goro, kjer se pri tamkajšnjih menihov, predvsem od menihaGregorija Palame seznani shezihazmom, introspektivno molitveno prakso z elementi novoplatonistične mistike. Ker je Baarlam vešč latinske sholastike, začne to molitveno prakso atoških menihov napadati in jih obtožikatarstva.Spor okoli hezihazma razgiba intelektualno bizantinsko družbo, saj se v naslednjih 15 letih razvijejo številni javni disputi in šest sinod. V ozadju gre za spor med prozahodnimi intelektualci znotraj pravoslovja in latinstvu sovražnim ortodoksnim jedrom.1341 ↔
Bizantinsko-otomanske vojne: osmanski sultanOrhan osvojiNikomedejo. Bizantinci imajo na maloazijski strani zgolj še nekaj manjših pristanišč ob obali Črnega morja in ob Bosporju.1338 ↔
KanZlate horde Uzbeg vrne tverskemu knezuAleksandru Mihajloviču kneževino Tver. Poteza zmoti bližnjega moskovskega knezaIvana I., ki obnovi sovražnosti s Tverom.1339 ↔
PropadajočiIlkanat:Džalaridi odstranijo bagdadskega marionetnega pretendenta za ilkanatskega kanaMuso-kana in nastavijo svojegaMuhamad-kana. Seveda hkrati osvojijoBagdad.1338 ↔
Magreb: maroškiMarinidi pod vodstvom sultanaAbu al-Hasana okupirajo sosednjo mestnokraljevino Tlemcen^[3]. V boju pade njen kraljAbu Tašfin.1348 ↔
Umre vladar Malijskega imperijaMansa Musa, ki je pred desetletjem s hadžem v Meko s svojo radodarnostjo za več kot desetletje razvrednotil vrednost zlata.^[4] Nasledi ga sinMaghan.
Bolgarija: dokončan jeSofijski psalter.
Petrarka prispe v Rim. V Večnem mestu se navduši za iskanje in estetsko vrednotenje antičnih ostalin.
Konec lakote na Kitajskem (1333-37), ki pogubi več kot 6 milijonov ljudi.

Rojstva

[uredi |uredi kodo]

4. februar -Ludvik II., burbonski vojvoda (†1410)
25. februar -Venčeslav I., luksemburški vojvoda (†1383)
14. avgust -Robert III., škotski kralj (†1406)
Henrik III., mecklenburški vojvoda (†1383)
Jean Froissart, francoski kronist (†1405)
Kiril Belozjorski, ruski pravoslavni menih, svetnik (†1427)
Ludvik Sicilski, kralj (†1355)
Poeun, korejski državnik in filozof (†1392)
Štefan III. Wittelsbaški, vojvoda Bavarske-Ingolstadta (†1413)
Štefan Uroš V. Nemočni, srbski car (†1371)
Venčeslav I., nemški volilni knez, vojvoda Saške-Wittenberga (†1388)

Smrti

[uredi |uredi kodo]

8. januar -Giotto di Bondone, italijanski slikar, arhitekt (*1267)
7. junij:
- Gwenllian ferch Llywelyn, valižanska princesa, ujetnica, hčerka Llywelyna Zadnjega (*1282)
- Vilijem I., grof Hainauta, Holandije (III.), Zeelandije (II.), Avesnesa (III.) (*1286)
25. junij -Friderik III.^[5], sicilski kralj (*1272)
30. junij -Eleanor de Clare, angleška plemkinja, žena Hugha Despenserja mlajšega (*1292)
5. avgust -Lovrenc iz Brunneja,krški škof
21. september -Ivan I., grof Habsburg-Laufenburga (*1297)
Angelo da Clareno, italijanski mistik, ustanovitelj Fraticellov (*1247)
Abu Tašfin Abd al-Rahman I., alžirski kralj Tlemcena
Mansa Musa, vladar Malijskega imperija (*1280)
Musa-kan, pretendent za ilkanatskega kana
Tino di Camaino, italijanski (napolitanski) kipar (*1280)

Opombe

[uredi |uredi kodo]

↑imenaovana tudi Akvitanija in še Guyenne
↑grof Hainauta, Holandije (III.), Zeelandije (II.), Avesnesa (III.)
↑današnja SZ Alžirija
↑Datiranje njegove smrti se opira naIbn Halduna.
↑Oziroma Friderik II. Sicilski, vendar je raje preskočil eno številko in uporabljal naziv "Tretji", da bi se izognil kronistični zmešnjavi z rimsko-nemškim cesarjem Friderikom II.

Glej tudi

[uredi |uredi kodo]

1337 v internetnem slengu

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=1337&oldid=4588187«

Leto 1337

[8]ページ先頭

©2009-2025 Movatter.jp