Movatterモバイル変換

Pojdi na vsebino

1311

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Stoletja:	13. stoletje -14. stoletje -15. stoletje
Desetletja:	1280. 1290. 1300. -1310. - 1320. 1330. 1340.
Leta:	1308 · 1309 · 1310 · 1311 · 1312 · 1313 · 1314
Področja:	Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje:	Rojstva · Smrti
Ustanove:	Ustanovitve · Ukinitve

1311 (MCCCXI) je bilonavadno leto, ki se je pojulijanskem koledarju začelo napetek.

Dogodki

[uredi |uredi kodo]

Henrik VII. Luksemburški v Italiji

[uredi |uredi kodo]

6. januar -Milano: nemški kraljHenrik VII. Luksemburški je kronan za kralja Italije. Tekom leta njegovo nastopaštvo in nasilje odvrneta mnogogibelinskih in gvelfskih simpatizerjev. Upori v lombardskih komunah so zatrti s silo.
- Milanski vladarGvido della Torre poskusi z neuspešnim uporom in je izgnan. Henriku VII. se brez boja podredijo mestaParma,Lodi,Verona inPadova. Po devetih letih se iz izgnanstva vrne gibelinska hišaVisconti pod vodstvomMatteo I. Viscontija, ki ga Henrik VII. pooblasti za cesarskega vikarja Lombardije.
7. februar -Praga: kronanje Henrikovega sinaIvana Luksemburškega za češkega kralja.
26. april - Nemška vojska pod vodstvom Henrika VII. zavzame upornoCremono in podre mestno obzidje.
junij - Obleganje Brescie vzame Henriku VII. štiri mesece. Medtem odporniško pobudo prevzamejo gvelfovskeFirence skupaj z ostalimi večjimi gvelfovskimi mestiLucca,Siena inBologna. Omenjena mesta uspešno apelirajo na papežaKlemena V. vAvignonu, da Henriku VII. odreče moralno podporo, in neapeljskega kraljaRoberta Anžujskega, ki ga opomnijo na zanj neugodne posledice, če v Italiji prevlada nemški kralj.
18. september - Zavzetje Brescie. Od tam Henrik VII. napreduje vGenovo, ki ga podpre v političnih ambicijah.
december - Severno italijanska mesta, ki so opogumljena od podpore Neapeljcev, začno z uporom proti Henriku VIII.1312 ↔

Ostalo

[uredi |uredi kodo]

27. januar - Umrlega mongolskega vrhovnega kanaHajisana^[1] nasledi mlajši bratAjurbarvada, ki iz politike izrine sinova umrlega vrhovnega kana. Novi vrhovni kan/kitajski cesar je že pred bratovo smrtjo vodil upravo kitajskega cesarstva, zato je zelo izobražen vkonfucijanstvu in kitajski zgodovini.
15. marec -Bitka pri Halmyrosu,Atenska vojvodina:najemniškaKatalonska združba odločujoče porazi vojsko atenskega vojvodeValterja V. Briennskega in se polasti omenjene vojvodine. Bitko odločijoturkopoli, ki so spremljali Katalonsko združbo. Sprva so zavrnili udeležbo v bitki, ki so jo zaradi maloštevilčnosti Kataloncev smatrali za vnaprej izgubljeno, a so se nato tekom boja pridružili zaveznikom in križarskim Atencem vpadli v hrbet. V bitki pade skoraj vse atensko plemstvo, zato se večina ostalih utrjenih mest brez boja preda Kataloncem. Edini problem uspeha Katalonske združbe je, da nima voditelja, zato se obrnejo na aragonsko krono, naj jih legitimira.1312 ↔
3. maj - Umrlega velikega mojstra vitezov križnikovSigfrida iz Feuchtwangna naslediKarl iz Trierja, 16. veliki mojster poseznamu.
29. maj - Umrlega aragonskega kralja MajorkeJakoba II. nasledi sinSančo I.. Omenjeni prav tako nasledi celinska vazalstva grofa Cerdanyje in Roussillona ter baronstvo Montpellier.
13. avgust - Umrlega beneškega dožaPietra Gradeniga naslediMarino Zorzi, 49. beneški dož poseznamu. Ker so Benetke pod papeževiminterdiktom, za umrlim dožem ni opravljen cerkveni obred in je pokopan v neoznačenem grobu. Tudi novi dož ni naklonjen spravi(=podreditvi) papežu.
16. oktober -ZačetekViennskega koncila, ki ga je na pritisk francoskega kraljaFilipa IV. Lepega sklical papežKlemen V. z namenom, da razpusti viteški redtemplarjev. Večina udeležencev koncila se že na začetku strinja, da bi morali imeti templjarji pravico do obrambe in da priznanja izsiljena z mučenjem niso zadosten razlog za obsodbo. Filip Lepi načrtno blokira njihove pobude.1312 ↔
28. oktober - Umrlega veronskega vladarjaAlboina I. della Scaligerja nasledi mladoletni sinAlbert II. della Scala. Regentstvo prevzame brat umrlegaCangrande I.
Anglija: angleški kraljEdvard II. se izkaže za nekompetentnega vladarja: florentinski bankiFrescobaldi dolguje več kot 22.000funtov, (nezaželenemu) prijateljuPiersu Gavestonu je podelil velika pooblastila in je žaljiv do njemu zoprnih plemičev. Zastopništvo enaindvajsetih vplivnih plemičev, ki bojkotira parlamentarna zasedanja,izdaDekret (Ordinances), s katerim zahteva večjo udeležbo v kraljevi politiki, konkretneje, da kralj kot svetovalca odpusti in izžene nesposobnega Gavestona. Dekret še ponavlja nekatera določilaMagne Carte glede omejevanja in posvetovanja kralja s parlamentom v zadevah, ki imajo neugodne finančne posledice za plemstvo in mesta (vojna, prenos posesti, posojila).

Model Lincolnske katedrale najvišje srednjeveške stavbe s koničastim lesenim koničastim vrhom zvonika. Skupna višina je bila okoli 160 metrov. Glede na to, da je bil pokrit z opekami iz svinca, je višina nekoliko dvomljiva.

- DokončanjeKatedrale v Lincolnu. Kot kamnita gradnja je visoka 83 metrov, leseni vrh zvonika pa še skoraj enkrat toliko, s čimer postane najvišja stavba na svetu. Dotedanji rekord je več kot 4000 let držalaKeopsova piramida. Rekord drži do leta1549, ko je zvonik uničen v viharju.
Umrlega gruzijskega kralja^[2]Davida VIII., ki je vladal zgolj vzhodnemu delu Gruzije, nasledi sinJurij VI.
GeneralDelhijskega sultanata Malik Kafur se potem, ko je plenil po hindusjkih kraljestvih Dekanske planote, vrne v Delhi z obilnim izplenom. Med ostalimi zakladi prispeva v zakladnico sultanaAlauddina Hildžija sloviti največji diamant na svetuKoh-i-Noor, ki je prej krasil eno od hindujskih svetišč.
Frankfurt na Majni: mestni pisarji začno voditi stalno evidenco prebivalcev mesta (Frankfurter Bürgerbuch).
Sienski slikarDuccio dokonča po treh letih dela oltarno slikoMarijino Veličastje (Maestà) za mestno stolnokatedralo. Mojstrovina je eno pomembnejših del zgodnje renesančne umetnosti.1315 ↔
Točno sto let po začetku nadgradnje stare v požaru uničene katedraleje končana vgotskem slogu prenovljenaKatedrala v Reimsu.

Rojstva

[uredi |uredi kodo]

28. januar -Ivana II., francoska princesa, kraljica Navarre (†1349)
24. junij -Filipa Hainauška, angleška kraljica (†1369)
1. julij -Liu Ji, kitajski filozof, državnik, pesnik (†1375)
13. avgust -Alfonz XI., kastiljski kralj (†1350)
Margareta II., grofica Hainauta, Holandije (I.), Zeelandije (I.), nemška cesarica (†1356)
Peter I., bourbonski vojvoda (†1356)

Smrti

[uredi |uredi kodo]

27. januar -Hajisan/cesar Wuzong, mongolski veliki kan, kitajski cesar dinastije Yuan (*1281)
15. marec -Valter V. Briennski, atenski vojvoda (*1278)
3. maj -Sigfrid iz Feuchtwangna, 15. veliki mojster vitezov križnikov
29. maj -Jakob II., aragonski princ, kralj Majorke (*1243)
13. avgust -Pietro Gradenigo, 49. beneški dož (*1251)
28. oktober -Alboino I. della Scala, vladar Verone (*1284)
14. december -Margareta Brabantska, nemška kraljica (*1276)
Arnold iz Villanove, katalonski zdravnik^[3] (*1235)
David VIII., gruzijski kralj (*1273)
Kutb al-Din al-Širazi, perzijski učenjak, znanstvenik in pesnik (*1236)

Opombe

[uredi |uredi kodo]

↑uradno imeKülüg Khan; cesar Wuzong, kot kitajski cesar dinastije Yuan
↑vazalIlkanata
↑tradicionalno napačno smatran za alkimista

Glej tudi

[uredi |uredi kodo]

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=1311&oldid=6176557«

Leto 1311

[8]ページ先頭

©2009-2025 Movatter.jp