Movatterモバイル変換

Pojdi na vsebino

1253

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Stoletja:	12. stoletje -13. stoletje -14. stoletje
Desetletja:	1220. 1230. 1240. -1250. - 1260. 1270. 1280.
Leta:	1250 · 1251 · 1252 · 1253 · 1254 · 1255 · 1256
Področja:	Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje:	Rojstva · Smrti
Ustanove:	Ustanovitve · Ukinitve

1253 (MCCLIII) je bilonavadno leto, ki se je pojulijanskem koledarju začelo nasredo.

Dogodki

[uredi |uredi kodo]

Mongolski imperializem

[uredi |uredi kodo]

Popis prebivalstva v Mongolskem imperiju 1252-1259.
Osvojitve in vojne:
- Kitajska:Kublaj Kan zavzame kraljevinoDali vSečuanu, zahodno od cesarstvaJužnega Songa (danes provincaJunan). Za guvernerja je nastavljen bivši kralj premaganega kraljestva kljub temu, da je pobil odposlance in vodil odpor.
- Koreja: Korejci se ponovno pripravljajo na vojno z Mongoli in utrjujejo gorske utrdbe ter otoke. Mongoli pustošijo po večinoma izpraznjenem podeželju.
- Tibet: Tibetanci se predajo Kublaj Kanu. Njegova soproga (hatun) Čabuj se spreobrne vtibetanski budizem, kar ima nemajhen vpliv na Kublaj Kana, ki sčasoma prevzame vlogo zaščitnika budistov.
- Perzija:Asasini so verjetno poskušali umoriti Möngke Kana. Mongolski generalKitbuga Nojan dobi ukaz, da jih uniči skupaj z njihovimi gorskimi utrdbami.

Potovanje Vilijema iz Rubrucka 1253-55

Vrhovni kanMöngke poenoti denarni sistem na osnovi kitajskega papirnatega denarja s podlago v srebru. Vseeno pusti vazalnim državam pravico do kovanja lastnega denarja in uporabe njihovih mer.
Kralj Galicije-VolinijeDanilo Romanovič poskuša razrahljati odvisnost od Mongolov in se da preko papeškega legata kronati za kralja Rusije (lat.Rex Rusiae). Njegov cilj je oblikovanje zavezništva zahodnih držav proti Mongolom, kar pa se ne zgodi.1255 ↔
Francoski kraljLudvik IX. odpošlje na mongolski dvor frančiškanskega odposlancaVilijema iz Rubrucka. Od vseh odposlancev velja za enega najboljšihkronistov, ki je hkrati pokazal velik smisel za geografijo in etnografijo. Prvi je tudi podrobneje opisal tibetanski budizem.
Egiptovskimameluki in levantskiAjubidi sklenejo mir po posredovanju bagdadskega abasidskega kalifaAl-Mustasima. Le-tega je vznemirjala bližina Mongolov in njihovi redni vpadi na bagdadsko ozemlje.

Nasledstva

[uredi |uredi kodo]

1. januar - Po smrti beneškega dožaMarina Morsinija je za 45. beneškega doža izvoljenRenier Zen.
18. januar - Umrlega ciprskega kraljaHenrika I.^[1] nasledi mladoletni sinHugo II.. Regentstvo prevzame njegova mati in vdova umrlega kraljaPlesanca Antiohijska.
12. junij - Umrlega montferraškega markiza in nominalnega kralja SolunaBonifacija II. nasledi sinVilijem II.
24. junij - Po smrti savojskega krofaAmadeja IV. nasledi grofijo sinBonifacij. Ker pa se le-ta nahaja v Flandriji, prevzame regentstvo v njegovem imenu stricTomaž III. Pietmonški^[2].
8. julij - Umrlega šampanjskega grofa in navarrskega kraljaTeobalda IV. (I.) nasledi v obeh domenah sinTeobald V. (II.)
22. julij - Umre zadnji tirolski grofAlbert III.^[3] iz hiše Tirolskih grofov. Grofijo nasledi svakManjhard I. iz hišeGoriških grofov.
14. september - Umrlegakrškega škofaUrlika Ortenburškega naslediTeodorik II. Marburški.
22. september - Umrlega ustanovitelja ločine japonskegasoto zen budizma Dogena Zendžija nasledi 2. patriarhKoun Edžo.
23. september -Umrlega češkega kraljaVenčeslava I. nasledi sinOtokar II., obahiša Pšemisl.
29. november - Po smrti bavarskega vojvodeOtona II. Wittelsbaški Bavarsko nasledita sinovaLudvik II. inHenrik XIII., ki se med sabo spreta za očetovo dednino.1255 ↔

Ostalo

[uredi |uredi kodo]

PapežInocenc IV. se po devetih letih izgnanstva vrne vRim.
4. julij -Bitka pri Walchernu: nemškigvelfovski kraljVilijem II., ki je hkrati holandski grof, se s Flandrijci spopade za nadzor nadZeelandijo in jih premaga.
6. julij - Kronanje litvanskega nadvojvodeMindaugasa za litvanskega kralja. Kronanju sledi osem let politične stabilnosti in utrjevanja oblasti.

Litvanski kralj Mindagunas je sicer prevzel krščanstvo, manj zagan pa je bil s pokristjanjevanjem poganske Litve.

12. julij -Frankfurt na Odri dobi mestne pravice.
17. julij - Porenje: mestaDortmund,Soest,Münster inLippstadt oblikujejo zvezoWerner Bund.
11. avgust - Po smrtiKlare Asiške, italijanske redovnice in ustanoviteljiceKlaris, steče postopek za njenobeatifikacijo.
- Istega leta oziroma nekaj dni pred njeno smrtjo prizna papež pravila red Klaris.
oktober - Nemški gibelinski kraljKonrad IV. Hohenstaufen utrjuje oblast v Sicilski kraljevini. Med zadnjimi mesti si pokoriNeapelj, vendar je še vedno veliko plemstva, ki so naklonjeni gvelfom. Izjemno nezaupljiv je do svojega polbrataManfreda, ki jede facto vladal v času medvladja. Izrine ga v mesto Taranto.1254 ↔
Bosna: bosanski banPrijezda I. začne po ukazu madžarskega kraljaBéle II. z gonjo proti katarskimbogomilom.
Severnonemško mestoDamgarten prevzamezakone^[4] mestaLübeck, korak v postopnem oblikovanju trgovsko-politične zvezeHansa.
Angleški kraljHenrik III. ponovno potrdi veljavnostVelike listine svoboščin.
- VLondonu je odprta varna hiša za spreobrnjene JudeDomus Conversorum.
Kastiljski kraljAlfonz X. okupira južno portugalsko regijoAlgarve, vendar jo potem zapusti, ko portugalski kraljAlfonz III. pristane na poroko z nezakonsko hčerko kastiljskega kraljaBeatriko. Ob tem se Alfonz III. še prej loči od prve soproge grofice BoulogneMatilde II., ki mu v zakon ni prinsela potomstva.
Papež Inocenc IV. povzdigne mučenca in inkvizitorjaPetra iz Verone, ki so ga leto dni poprej umorilikatari, v svetnika.
VAssisiju je dokončanaBazilika Svetega Frančiška Asiškega.
Japonski budistični menihNičiren razglasi budistično besediloLotus Sūtra kot najbolj primerno obliko budističnega čaščenja.

Rojstva

[uredi |uredi kodo]

17. oktober -Ivo Kermartin, francoski pravnik in svetnik (†1303)
25. november -Katarina Angleška, angleška princeska (†1257)

Neznan datum

Amir Hosrov Dehlevi, indijski muslimanski mistik, pesnik, učenjak (†1325)
Ferdinand de la Cerda, kastiljski kronski princ (†1275)
Hugo II., ciprski kralj (†1267)
Ivana Bloiška, grofica Bloisa, Chartresa in Dunoisa (†1291)
Matilda Habsburška, vojvodinja Zgornje Bavarske, regentka (†1304)
Štefan Dragutin, srbski kralj (†1316)
Štefan Milutin, srbski kralj (†1321)
Teodora Trapezuntska, cesarica Trapezunta (†1285)
Wareru, burmanski kralj Hanthawaddyja (†1307)

Smrti

[uredi |uredi kodo]

1. januar -Marino Morsini, 44. beneški dož (*1181)
18. januar -Henrik I., ciprski kralj (*1218)
3. april -Rihard iz Chichesterja, škof Chichesterja, svetnik (*1197)
22. april -Elija iz Kortona, frančiškanski general, gibelin (*1180)
12. junij -Bonifacij II. Montferraški, markiz, titularni solunski kralj (*1202)
24. junij -Amadej IV., savojski grof (*1197)
8. julij -Teobald IV., francoski plemič, šampanjski grof, navarski kralj (I.) (*1201)
22. julij -Albert III., tirolski grof (*1180)
11. avgust -Klara Asiška, italijanska redovnica, svetnica, ustanoviteljicaklaris (*1193)
14. september -Ulrik Ortenburški,krški škof (*1188)
22. september -Dogen Zendži, japonski utemeljitelj soto budizma (*1200)
23. september -Venčeslav I. Enooki, češki kralj (* okoli1205)
16. november -Neža Asiška, italijanska redovnica, svetnica, mlajša sestra Klare Asiške (*1197)
9. oktober -Robert Grosseteste, angleški učenjak, filozof, škof Lincolna (*1175)
29. november -Oton II. Wittelsbaški, bavarski vojvoda, pfalški grof (*1206)

Neznan datum

Arnaut Catalan, španski trubadur (*1219)
Serafina iz San Gimignana, italijanska otroška svetnica (*1238)
Teodor I. Komnen Dukas, epirski vladar

Opombe

[uredi |uredi kodo]

↑iz hišeLusignanskiih
↑imenovan tudi flandrijski grof Tomaž II.
↑Po drugem zapisu Albert IV.
↑Lübsches Recht,s

Glej tudi

[uredi |uredi kodo]

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=1253&oldid=5693259«

Leto 1253

[8]ページ先頭

©2009-2025 Movatter.jp