Movatterモバイル変換

Pojdi na vsebino

1251

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Stoletja:	12. stoletje -13. stoletje -14. stoletje
Desetletja:	1220. 1230. 1240. -1250. - 1260. 1270. 1280.
Leta:	1248 · 1249 · 1250 · 1251 · 1252 · 1253 · 1254
Področja:	Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje:	Rojstva · Smrti
Ustanove:	Ustanovitve · Ukinitve

1251 (MCCLI) je bilonavadno leto, ki se je pojulijanskem koledarju začelo nanedeljo.

Dogodki

[uredi |uredi kodo]

Slovenija

[uredi |uredi kodo]

Umrlega oglejskega patriarhaBertolda iz hiše Andeških naslediGregor Montelongo.1269 ↔

Mongolski imperij

[uredi |uredi kodo]

Zapis Möngke Kana v tradicionalni mongolski pisavi.

1. julij -Batu Kan^[1] ponovno skliče plemensko skupščinoKurultaj.Za 4. vrhovnega kana je izvoljenMöngke Kan izTolujevega ulusa/klana. Večina princev izÖgedejevega inČagatajevega klana skupščino bojkotira in ne priznava izvolitve.
- Korejska kraljevinaGoryeo, ki je mongolskemu dvoru še najbližja avtonomna tributarna država, se ponovno izmika svojim obveznostim, kar vodi v nov spor.1253 ↔
- Politični nasprotniki začno pripravljati proti novemu kanu zaroto.1252 ↔
UmrlegaGodan Kana^[2], ki je nadzoroval večino Kitajske, naslediKublaj Kan^[3], ki nemudoma začne z uspešnimi administrativnimi in ekonomskimi reformami.
Koreja: končana je restavracija tiskarskih lesenih plošč iz zbirke budističnih svetih spisov pod naslovomTripitaka Koreana. Izvirnike so uničili Mongoli leta ←1232, obnova več kot 80.000 plošč je trajala 19 let.

Politične posledice sedme križarske vojne

[uredi |uredi kodo]

Začetek leta: po prvih novicah o zmagi križarjev pridejo novice o njihovem popolnem porazu. V Franciji vsi trije stanovi čustveno sprejmejo novico o porazu in ujetništvu kralja Ludvika IX.. Plemstvo in duhovščina veliko manj, ko Ludvik IX. pošlje še zahtevo po zbiranju sredstev in vojske za nov pohod.↓
→Križarski pohod pastirčkov: dobi pa vizijo nepomembni madžarski menih živeč v Franciji, ki muDevica Marija sporoči, da bo edino vojska pastirjev lahko osvobodila preljubega kralja iz ujetništva poganskih Saracenov in vrnila sveto mesto Jeruzalem nazaj v krščanske roke. Prepričati mu uspe čaz 60.000 kmetov iz severne Francije. Ko pride ta "sveta vojska" v Pariz, jo regentinja in kraljica-matiBlanka Kastiljska razžene nazaj na domove. Brez vodičev, ki bi jim pokazali pot domov, tavajo po severni Franciji, se zapletajo v lokalne spopade z redovniki in študenti, ki jih smešijo. Ko začnejo napadatižidovske skupnosti ima kraljica-mati vsega dovolj in tavajoče črede "pastirčkov" na silo zbere ter ob pomoči lokalnega škofa skupinsko izobči. Oborožena skupina, ki jo vodi madžarski menih, je pobita skupaj z njim.
Zamorje: premagani francoski kralj inde facto vladar ostankaJeruzalemskega kraljestva Ludvik IX. sklene pragmatično zavezništvo z egiptovskimimameluki proti sirskimAjubidom, predvsem proti damaščanskemu emirjuAn-Nasir Jusufu.
- André de Longjumeau, odposlanec Ludvika IX., se vrne z mongolskega dvora. Njegovi zapisi o potovanju so mešanica dejstev in takrat znanih legend. Drugače je njegova misija neuspešna, saj se Mongoli niso hoteli spreobrniti v krščanstvo.

Ostalo

[uredi |uredi kodo]

26. december - Poroka med škotskim kraljemAleksandrom III. in angleško princesoMargareto, hčerko kraljaHenrika III. Angleškega. Mladoporočenka ni preveč srečna v novem zakonu in se pritožuje čez pogoje bivanja, kar povzroči nove zaplete med dvoroma.
23. maj - S smrtjo oglejskega patriarhaBertolda V. rodbinaAndeških dokončno izumre. Za naslednjega patriarha je izvoljenGregorio di Montelongo.
6. junij - Umor flandrijskega grofaVilijem II. Dampierreja. Umorijo ga vitezi, ki so služili njegovim polbratom iz materinega prvega zakona. Za dediščino se zdaj z njimi spopade mlajši bratGvido.
Gibelini in gvelfi: ko štaufovski/gibelinski nemški kraljKonrad IV. uvidi, da v Nemčiji ne bo mogel premagati gvelfovskega rivalaVilijema II. Holandskega, se začne pripravljati na zasedbo Sicilske kraljevine, v kateri začasno vlada njegov polbratManfred. Pri tem podjetju Konradu IV. pomagajoBenečani.1252 ↔

Pečat Konrada IV. Hohenstaufna

Novgorod pod vodstvomAleksandra Nevskega in Norveška pod vodstvomHakona IV. skleneta medsebojno zavezništvo.
Češki kraljVenčeslav I. izpusti upornega sinaOtokarja II., ga nastavi za moravskega vojvodo in mu da prosto pot za zavzetje Avstrije. Avstrijsko plemstvo, ki je sito brezvladja, mu izkaže vdanost.1252 ↔
Umrlega nadškofa MainzaKristjana III. iz Weisenaua naslediGerhard I. iz Daun-Kirberga
Umrlega vojdovodo Zgornje LoreneMatijo II. nasledi sinFriderik III.
Umrlega grofa NassauaHenrika II. nasledita sinovaValram II. inOton I.1255 ↔
Trgovska ladjaParadisus Magnus (Veliki Paradiž), ki pluje medGenovo inTunisom, lahko sprejme okoli 200 potnikov in 250 ton trgovskega blaga.

Rojstva

[uredi |uredi kodo]

5. junij -Hodžo Tokimune, japonski regent (†1284)

Neznan datum

Corrado della Torre, italijanski (oglejski) državnik in vojskovodja (†1307)
Geoffroy de Charnay, francoski templjar
Henrik IV., vojvoda Brabanta (†1272)
Peter I. Alenconski, grof Alençona, Percheja, Bloisa in Chartresa (†1284)
Pietro Gradenigo, 49. beneški dož (†1311)

Smrti

[uredi |uredi kodo]

6. marec -Rozalija iz Viterba, italijanska mistikinja, svetnica (*1233)
31. marec -Viljem iz Modene, italijanski kardinal, diplomat (*1184)
23. maj -Bertold Meranski, oglejski patriarh (*1180)
6. junij -Vilijem II., flandrijski grof (*1224)

Neznan datum

Eldžigidej, mongolski vojskovodja (* ni znano)
Godan Kan, mongolski vojskovodja, guverner Kitajske (*1206)
Henrik II., nemški plemič, grof Nassaua (*1190)
Jolanda Ogrska, princesa, aragonska kraljica (*1215)
Kristjan III. iz Weisenaua, nadškof Mainza
Matija II., vojvoda Zgornje Lorene (*1193)
Ogul Kajmiš, regentka mongolskega cesarstva (* ni znano)
Orda kan, kan Bele horde (* okoli1206)

Opombe

[uredi |uredi kodo]

↑VoditeljZlate horde oziromaDžočijevega ulusa/klana.
↑Drugi sin Ögedeja
↑Mlajši Möngkejev brat

Glej tudi

[uredi |uredi kodo]

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=1251&oldid=6037765«

Leto 1251

[8]ページ先頭

©2009-2025 Movatter.jp