Movatterモバイル変換

Pojdi na vsebino

1237

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Stoletja:	12. stoletje -13. stoletje -14. stoletje
Desetletja:	1200. 1210. 1220. -1230. - 1240. 1250. 1260.
Leta:	1234 · 1235 · 1236 · 1237 · 1238 · 1239 · 1240
Področja:	Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje:	Rojstva · Smrti
Ustanove:	Ustanovitve · Ukinitve

1237 (MCCXXXVII) je bilonavadno leto, ki se je pojulijanskem koledarju začelo načetrtek.

Dogodki

[uredi |uredi kodo]

Mongolske osvojitve

[uredi |uredi kodo]

Mongolski generalČormagan zagotovi lojalnost Kraljevine Gruzije in Armenske Kiklije. Nedolgo zatem sledi napadBatu kana na ruske kneževine. ↓
→ Po uničenju Volških Bolgarov prejšnje leto začneBatu kan z obširno vojaško kampanjo proti ruskim kneževinam. Vojaški del kampanje vodi generalSubedej.
november - Batu kan najprej odpošlje odposlanstvo na vladimirski dvor k velikemu knezuJuriju II.. Ta se obnaša do mongolskih odposlancev ošabno in jih zavrne.
- Istočasno poteka še mongolska ofenziva na severnem Kavkazu. Po krvavem porazu Kirkizov in Alanov na zahodnem delu Džurdžuki, predniki današnjihČečenov inIngušev, mnogo bolj srdito branijo svojo deželo. Po porazu v nižinah se umaknejo v gore iz začno z intenzivnogverilsko vojno proti mongolskim okupatorjem.
Podobno diplomatsko izkušnjo kot v Vladimirju Mongoli doživijo še v kneževini Rjazan.↓
16. december → Začetek obleganja Rjazana. Vladimirski knez presliši prošnje na pomoč, večji vojaški oddelek pošlje obleganemu mestu na pomoč černigovski knez, vendar ga Mongoli porazijo. ↓
21. december → Po nekaj dneh obleganja Mongoli uničijo mesto Rjazan in pobijejo večino prebivalcev.1238 ↔
- Začetek legende oKitežu^[1], mitičnemu otočnem ruskemu mestu vNiženovgorodski oblasti, ki naj bi se potopilo ob prihodu Mongolov.
Mongoli si podredijo vesAfganistan,Kašmir, večinoPerzije z izjemo južnegaabasidskega dela in gorskih trdnjav Asasinov v gorovjuElburz.

Vojna v Lombardiji

[uredi |uredi kodo]

Friderik II. je pri Cortenuovi izbojeval veliko, a začasno zmago nad severnoitalijanskimi mesti.

Začetek leta: invazijo na Italijo in odsotnost rimsko-nemškega cesarjaFriderika II. izkoristijo nekateri nemški plemiči, ki zanetijo upor. Friderik II. se hitro vrne čez Alpe in zatre upor, avgusta je že nazaj v Italiji.
- V Nemčiji proglasi za regenta mainškega nadškofaSigfrida III.
februar - Rimsko-nemški cesar Friderik II. povzdigne svojega sinaKonrada IV. v nemškega kralja.
27. november -Bitka pri Courtenovi: cesarska armada Friderika II., ki jo močno okrepi z glavnino sicilskih muslimanskih lokostrelcev, uničujoče porazi konfederacijskoLombardsko ligo.
- Razpustitev Lombardske lige. Milano, Brescia, Piacenza in Bologna se vsak zase začno pripravljati na daljša obleganja. Manjši člani konfederacije se uklonijo cesarski armadi.

Ostalo

[uredi |uredi kodo]

27. marec - S smrtjo regenta Latinskega cesarstvaIvana Briennskega prevzame nominalno regentstvoMarija Briennska, njegova mladoletna hči in soproga latinskega cesarjaBaldvina II.. Po vseh vojnah jeLatinsko cesarstvo skrčeno na mestoKonstantinopel.↓
→ Baldvin II., ki se tačas mudi v Franciji, kjer (počasi, a vztrajno) zbira sredstva za povrnitev izgubljenih ozemelj Latinskega cesarstva, prežene iz marke Namur markizo (in sestro)Margareto ter njenega soprogaHenrika I.. Pregnanca se zatečeta v soprogovo dedno grofijo Vianden. Kronično pomanjkanje denarja primora Baldvina II. da zastavi relikvijo KristusoveTrnove krone Benečanom v zameno za visoko posojilo.1240 ↔
15. avgust,Bitka pri Puigu,rekonkvista: aragonski kraljJakob I. odločujoče porazi muslimansko vojsko iz Valencije.
27. avgust - Umrlega sultana DamaskaAl-Ašrafa nasledi mlajši bratAs-Salih Ismail.
25. september -Yorški sporazum: kraljeviniAnglija inŠkotska se sporazumeta o razmejitvi med kraljevinama. Škotska se dokončno odreče pretenzijam po Northumbriji.
Poroka med flandrijsko groficoIvano in savojskim baronomTomažem II., ki s tem postaneiure uxoris nov flandrijski grof.
Nemški viteški redLivonskega bratstva meča, ki so ga leto dni poprej temeljito porazili Balti, se pridružiKrižnikom. Znotraj tega reda ohrani avtonomijo kotLivonski red. S pripojitvijo se združijo vsa posestva križnikov in Livonskega reda ob Baltiku vMeniško državo tevtonskih vitezov.^[2]
- Križniki ustanovijo mestoElbing.
Francoski kraljLudvik IX. preda grofijo Artois v fevd mlajšemu bratuRobertu.
Umrlega generaladominikanskega redaJordana Saksonskega naslediRajmund Penjafortski.
Ker so arhitekti pri gradnji stolpa (zvonika) Lincolnske katedrale naredili napako v podporni strukturi, se eden od stolpov sesuje.
Umrlega sultan Sultanata RumKejkubada I. nasledi sinKejhosrov II.
Večji požar v prestolnici Južnega SongaHangzhouju uniči čez 30.000 bivališč.

Rojstva

[uredi |uredi kodo]

Adam de la Halle, francoski pesnik, skladatelj (†1288)
Arni Thorlaksson, islandski škof (†1298)
Bohemond VI., antiohijski knez, tripolitanski grof (†1275)
Janez II., brandenburški mejni grof (†1281)
Munio iz Zamore, general dominikanskega reda (†1300)

Pons de Capduelh

Smrti

[uredi |uredi kodo]

2. februar -Ivana Angleška, valižanska princesa, soproga Llywelyna Velikega (*1191)
27. marec -Ivan Briennski, grof Brienna, jeruzalemski kralj, regent Latinskega cesarstva (*1155)
5. maj -Fudživara Ietaka, japonski pesnik (*1158)
27. avgust -Al-Ašraf, sirski sultan iz dinastije Ajubidov
7. december -Abraham ben Majmon, arabski judovski teolog, rabin, filozof (*1186)
Jordan Saksonski, veliki mojster reda dominikancev (*1190)
Kejkubad I., seldžuški sultan (*1188)
Pons de Capduelh, okcitanski trubadur

Opombe

[uredi |uredi kodo]

↑Китеж
↑Razpustitev →1525

Glej tudi

[uredi |uredi kodo]

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=1237&oldid=5898805«

Leto 1237

[8]ページ先頭

©2009-2025 Movatter.jp