Movatterモバイル変換

Pojdi na vsebino

1213

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Stoletja:	12. stoletje -13. stoletje -14. stoletje
Desetletja:	1180. 1190. 1200. -1210. - 1220. 1230. 1240.
Leta:	1210 · 1211 · 1212 · 1213 · 1214 · 1215 · 1216
Področja:	Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje:	Rojstva · Smrti
Ustanove:	Ustanovitve · Ukinitve

1213 (MCCXIII) je bilonavadno leto, ki se je pojulijanskem koledarju začelo natorek.

Dogodki

[uredi |uredi kodo]

Evropa

[uredi |uredi kodo]

Preludij v Veliki listino svoboščin (Magna Charta)

[uredi |uredi kodo]

januar - Z nadaljevanjem pogajanj med angleškim kraljemIvanom Brez dežele in papežemInocencem III. je odložena načrtovana francoska invazijaFilipa II. nad Anglijo. Angleški baroni so zaradiinterdikta, ki se vleče že od leta ←1208, zelo nezadovoljni z vladavino kralja Ivana.
- Da pa se lahko Filip II. spravi nad Anglijo, potrebuje podporo Inocenca III. To doseže s tem, da se dokončno pobota z odtujeno soprogo in kraljicoIngeborg Danska ter preko njenih sorodstvenih vezi z dansko linijo angleških kraljev, ki je vladala v 1. polovici 11. stoletja, zahteva angleško krono.

Bitka pri Dammeju: zaradi dragega poraza se Filip II. potem znese nad flandrijskimi mesti, ki jih eno za drugo uničuje, preživele pa prodaja v suženjstvo.

15. maj - Angleški kralj Ivan Brez dežele se podredi zahtevam papeža Inocenca III. v zameno za preklic izobčenja ininterdikta nad Anglijo. Pogajanja se izvršijo pod vodstvom papeškega legataPandulfa Masce in posredništvom angleškihtemplarjev.Sklepna bula postavi angleškega kralja Ivana v položaj papeževega vazala.
Filip II. je z novim političnim položajem prisiljen tik pred zdajci opustiti načrt za invazijo na Anglijo. Ker mu isti čas kljubuje flandrijska groficaIvana, ki se je mimo njegovega dovoljenja poročila s portugalskim princemFerdinandom, usmeri invazijo nad Flandrijo.↓
30. maj →Bitka pri Dammeju: angleška flota (500 ladij) preseneti trikrat večjo francosko floto (1700 ladij) v pistanišču Damme. Ker je francoska posadka zadržana z obleganjemGenta, jo uspe Angležem v veliki meri uničiti. Angleži s potopitvijo ladij zablokirajo pristanišče, zato Filip II. uniči še vso preostalo floto.
- Priložnost v angleški zmagi vidi tudi velfovski rimsko-nemški cesarOton Braunschweigovski, ki obnovi zavezništvo z angleškim kraljem Ivanom proti koaliciji štaufovskega cesarjaFriderika II. in francoskega kralja Filipa II.. Angleški kralj Ivan začne s pripravami na invazijo na Francijo.1214 ↔
Valižanski kralj GwyneddaLlywelyn Veliki osvoji še preostala anglonormanska gradova na njegovem ozemlju, Deganwy in Rhuddlan, ter sklene zavezništvo s francoskim kraljem Filipom II.

Albižanska križarska vojna

[uredi |uredi kodo]

Aragonski kraljPeter II., ki ima nekaj fevdov onkraj Pirenejev v južni Franciji, se odloči pomagati touluškemu grofuRajmondu VI. in s tem posrednokatarskim upornikom proti križarjem, ki jih vodi anglo-francoski plemičSimon de Montfort, 5. grof Leicester.^[1]

Bitka pri Muretu: pešaki in lažje oboroženi konjeniki niso kljub številčnosti imeli proti naletu težke konjenice nobenih možnosti.

10. september - Aragonska armada se združi s touluško pri utrdbi Muret blizuToulousa. Skupaj imata nad 30.000 vojakov, večinoma lahko oborožene lokalne milice z okoli 4.000 konjeniki.
12. september -Bitka pri Muretu:odločujoča zmaga križarjev, ki jih vodi Simon de Monfort, proti koaliciji Aragoncev in Toulužanov. Številčno razmerje je 1:10 v korist uporne koalicije, a maloštevilne križarje odlikuje udarno jedro okoli 200 vitezov. Kralj Peter Aragonski stori usodno napako, ko razjaše in se kot pešak pridruži svoji vojski.
- V bitki ubitega aragonskega kraljaPetra II. nasledi mladoletni sinJakob I.. Dejansko prevzame nadzor nad Aragonom in mladim kraljem zmagovalec albižanske vojne Simon de Montfort.1214 ↔

Ostalo po Evropi

[uredi |uredi kodo]

18. januar - Umrlo gruzijsko kraljicoTamaro Veliko nasledi sinJurij IV.
april - PapežInocenc III. pozove v buliQuia maior nanovo križarsko vojno.
19. april - Papež Inocenc III. skličečetrti lateranski koncil.1215 ↔
12. junij -Zlata bula iz Egerja: (še nekronani) rimsko-nemški cesarFriderik II. prizna papežu Inocencu III. pravico do investiranja škofov. Za protiuslugo Frideriku prizna njegovo upravičenost do prestolaSvetega rimskega cesarstva.
28. september - Umor madžarske kraljiceGertrude Andeške. Medtem ko se je njen soprog, kraljAndrej II. vojskoval v Galiciji, je kraljica v vlogi regentinje razdelila skoraj tretjino Ogrske med svoje sorodnike in pristaše. Staro plemstvo se je zarotilo proti njej in jo umorilo. Kralj Andrej II. storilcev ni kaznoval.
10. oktober - Umrlega vojvodo Zgornje LoreneFriderika II. Lotarinškega nasledi sinTeobald I.
Začetek delovanja Medicinske fakultete naUniverzi v Bologni.

Azija

[uredi |uredi kodo]

Džingiskan nadaljuje z vojno proti cesarstvuJin, ki je v defenzivi.1214 ↔
- CesarstvoJin: medtem ko Mongoli oblegajo Peking, džurčenskega cesarjaWeishaowanga spodnese ob podpori dvorjanov njegov maršalXuanzong.
Osrednja Azija: umrlega nominalnega karakitanskega kanaGur-kana nasledinajmanski vojskovodjaKučluk, ki pa se poskuša osvoboditi tributarne podrejenosti izpodHorezmijcev.

Afrika

[uredi |uredi kodo]

25. december - Umrlega almohadskega kalifaMuhamada al-Nasirja naslediJusuf II.. Ob prevzemu oblasti mora zatreti serijo uporov, ki so sledili po porazu almohadske vojske proti kristjanomprejšnje← leto.

Rojstva

[uredi |uredi kodo]

9. marec -Hugo IV., burgundski vojvoda (†1272)
Al-Aziz Muhamed, emir Alepa iz dinastije Ajubidov (†1236)
Al-Mustasim, zadnji abasidski kalif (†1258)
Andrea di Ricco, florentinski slikar (†1294)
Fahr ad-Din Iraki, perzijski sufi, pesnik, filozof (†1289)
Ibn Al-Nafis, arabski zdravnik, anatom (†1288)
Ivan I., brandenburški mejni grof (†1266)
Lanxi Daolong, kitajski zen budistični filozof, kaligraf (†1278)

Smrti

[uredi |uredi kodo]

18. januar -Tamara Velika, gruzijska kraljica (*1160)
12. april -Gvido Thouarški, vikont Thouarsa, regent Bretanije
24. maj -Dagmar Češka, danska kraljica žena (*1186)
- Jošimori Vada, japonski dvornik (*1147)
12. september -Peter II., aragonski kralj (*1174)
28. september -Gertruda Andeška, nominalna vojvodinjaMeranije, kraljica Ogrske (*1185)
10. oktober -Friderik II. Lotarinški, vojvoda Zgornje Lorene
13. december -Vilijem Winchesterski, nemški saksonski princ, baron Lüneburga (*1184)
17. december -Janez de Matha, francoski duhovnik, ustanovitelj redatrinitarijancev (*1160)
25. december -Muhamad al-Nasir, almohadski kalif

Neznan datum

Gur-kan, kan Karakitanskega kanata
Šaraf al-Din al-Tusi, perzijski matematik, astronom

Opombe

[uredi |uredi kodo]

↑Oče kasnejšega istoimenskega voditalja baronskega upora proti angleškemu kraljuHenriku III.

Glej tudi

[uredi |uredi kodo]

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=1213&oldid=5917261«

Leto 1213

[8]ページ先頭

©2009-2025 Movatter.jp