Movatterモバイル変換

Pojdi na vsebino

1184

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Stoletja:	11. stoletje -12. stoletje -13. stoletje
Desetletja:	1150. 1160. 1170. -1180. - 1190. 1200. 1210.
Leta:	1181 · 1182 · 1183 · 1184 · 1185 · 1186 · 1187
Področja:	Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje:	Rojstva · Smrti
Ustanove:	Ustanovitve · Ukinitve

1184 (MCLXXXIV) je biloprestopno leto, ki se je pojulijanskem koledarju začelo nanedeljo.

Dogodki

[uredi |uredi kodo]

Evropa

[uredi |uredi kodo]

Rekonkvista

[uredi |uredi kodo]

maj, junij -Rekonkvista: velika ofenzivaAlmohadov pod vodstvom kalifaJusufa I.. Preko juga Portugalske prodrejo vse do Lizbone in jo oblegajo preko morja in kopnega. Branilci mesto ubranijo, zato se Almohadi usmerijo proti Santarému.
junij - Almohadi oblegajo portugalskiSantarém. Mesto brani portugalski kraljAfonz I.. Ko Jusuf oceni, da mu za obleganje zadostujejo manjše sile, jih del napoti proti Lizboni, da bi jo ponovno oblegali. Njegova vojska razume ukaz narobe in se med zmedo, ko popravlja situacijo, rani s puščico z loka.
19. julij - Po zastrupitvi rane umre almohadski kalifAbu Jakub Jusuf. Nasledi ga sinJakub al-Mansur, ki prestolnico preseli nazaj v Afriko vRabat.

Gruzijska kraljica Tamara Velika

Ostalo po Evropi

[uredi |uredi kodo]

27. marec - Umrlega gruzijskega kraljaJurija III. nasledi hčiTamara.
20. maj - ZačetekDvornih dnevov v Mainzu (Mainzer Hoftag). Nemški dvor s kraljemFriderikom I. Barbarosso se za nekaj mesecev nastani v Mainzu, kjer potekajo dvorna in družabna srečanja povabljenega plemstva.
15. junij -Bitka pri Fimreiteju:Birkebeinerji, norveški uporniki, ki jih vodiSverre Sigurdsson, v pomorski bitki premagajo kraljaMagnusa V.. Sverre postane norveški kralj, vendar se državljanska vojna s tem še ne neha.
8. julij - Umrlega brandenburškega mejnega grofaOtona I. nasledi siOton II.
26. julij - VErfurtski proštiji se med neformalnim srečanjem kronskega princaHenrika VI. in lokalnega plemstva sesede preperela zgornja etaža naravnost v klet, ki je služila kot velikanska greznica. V blatu utone več kot šestdeset udeležencev, od tega veliko plemstva. Henrik VI. naj bi odločal o nekem sporu med turinškim mejnim grofomLudvikom III. in mainškim nadškofomKonradom Wittelsbaškim. Omenjeni trije preživijo, ker so se nahajali na stabilnem delu.
11. avgust - Umrlega grofa UrgellaErmengola VII. nasledi sinErmengol VIII.
november - PoKoncilu v Veroni, ki je bil istega meseca, papežLucij III. izda buloAd Abolendam, v kateri obsodi krivoverstva in čarovništva verska gibanjakatarov,humiliatov,valdenžanov,arnoldistov injožefincev. Izobčenje razširi še na vse tiste, ki podpirajo in varujejo vernike teh gibanj.
- BulaAd Abolendam jeprvi korak k institucionalizaciji papeškeinkvizicije.
december - Umrlega canterburyjskega nadškofaRiharda iz Dovra naslediBaldvin iz Forda, ki je strogo kritiziral kopičenje bogastva klera iz romarskega kulta umorjenega nadškofaTomaža Becketa.
Sklenjena je predporočna pogodba med nemškim kronskim princemHenrikom VI. in sicilsko princesoKonstanco.
Danski nadškofAbsalon se odpravi na njegovo zadnjo pomorsko odpravo protiVendom. Kot del povračilnih ukrepov tokrat napade in uničipomeranijske pirate.
Vojna med sinovi angleškega kraljaHenrika II.:Godfrej inIvan protiRihardu. Ob Božiču sledijo z očetom trda pogajanja za mir.1185 ↔
Francoski kraljFilip II. ukaže tlakovanje pariških ulic. Znotraj kraljeve domene (Ile-de-France) počisti z rokovnjaškimi roparskimi tolpami.

Zaroka med nemškim kronskim princem Henrikom VI. in Konstanco Siciljsko. Srednjeveška geopolitika je bolj kot na vojnah temeljila na porokah.

Bizantinsko cesarstvo: novi cesarAndronik I. Komnen se poskuša priljubiti ljudstvu, zato posebej ostro kaznuje koruptivno in brezbrižno plemstvo, ki je bilo pod Manuelom I. izvzeto iz zakona.
- pomlad - Pogajanja med Andronikom Komnenom inBenečani za sklenitev protinormanskega zavezništva. Andronik pristane na izplačilo odškodnine za razlastitev leta ←1171.
Dokončana jeModenska katedrala.

Bližnji vzhod

[uredi |uredi kodo]

Sirski vladarSaladin se ponovno vrne predKerak in ga brez uspeha oblega.
Jeruzalemski kraljBaldvin IV. poskuša razveljaviti zakon med njegovo sestroSibilo in vitezomGvidom Lusignanskim. Ker pa se slednja ne udeležita sinode z jeruzalemskim patriarhomHeraklijem, razveljavitev ne uspe.
- Zdravstveno stanje kralja Baldvina IV. se zaradi gobavosti hudo poslabša, zato je bolj izoliran od političnih spletk, ki razdelijo jeruzalemski politični tabor na dva dela: enega za mir s Saladinom (Rajmond III. Tripolitanski), drugega za vojno (Rejnald Chatillionski).1185 ↔

Daljni vzhod

[uredi |uredi kodo]

Minamoto Jošinaka se zoperstavi poglavarju klanaMinamoto bratrancuJoritomu in ugrabi mandatnega cesarjaGo-Širakavo ter se okliče zašoguna.
19. februar -Bitka pri reki Udži: bitka znotraj klanaMinamoto med bratrancema Jošinako, ki je ugrabil mandatnega cesarja Go-Širakavo, in Jočicunejem, ki je zmagal, a ga dokončno premagal šele dva dni kasneje priAwazuju.
18. marec - Ko si Jošicune zagotovi prvenstvo v klanu Minamoto, se ponovno posveti klanuTaira in napade njihovo trdnjavo Iči-no-tani v bližiniKobeja ter jo zavzame.
- Pod mečem pade 16. letni voditelj trdnjaveTaira Acumori, ki se sprva odloči za beg, a si potem premisli in izbere smrt. Prizor je priljubljen vkabuki dramah.
Bitka pri Kodžimi: Minamoto potisne Tairo v še brezupnejši položaj.

Afrika

[uredi |uredi kodo]

Mošeja Kutubija, Marakeš. Minaret je visok 69 metrov.

Banu Ghanija, zadnji ostanekAlmoravidov, ki imajo v posesti le še emirat na Majorki, izkoristi preokupiranostalmohadskega kalifaJusufa I. s Portugalci in sklene ponovno osvojiti obalo severne Afrike. Pri tem so presenetljivo uspešni in zavzamejo pristaniščaKasantino,Bedžajo,Gabes inAlžir. ↓
→ Medtem ko se ukvarjajo s severnoafriškimi osvojitvami, jih izda eden od dvorjanov in povabi Almohade na Majorko. Predčasna vrnitev almoravidske mornarice prepreči zasedbo.
Novi almohadski kalifJakub al-Mansur ukaže po več desetletnem zastoju nadaljevanje gradnje mošejeKutubija vMarakešu.

Rojstva

[uredi |uredi kodo]

Neznan datum

Akurzij, italijanski pravnik (†1263)
David I. Trapezuntski, cesar Trapezunta (†1212)
Eleanora Bretonska, angleška ujetnica, titularna dedinja Bretanije in grofica Richmond (†1241)
Lešek I. Beli, vojvoda Sandomierza in veliki vojvoda Poljske (†1227)
Sadi, perzijski pesnik (†1291)
Viljem iz Modene, italijanski kardinal, diplomat (†1251)
Viljem Winchesterski, nemški saksonski princ, baron Lüneburga (†1213)

Smrti

[uredi |uredi kodo]

16. februar -Rihard Doverski, canterburyjski nadškof
21. februar -Minamoto Jošinaka, poglavar klana Minamoto, šogun (*1154)
27. marec -Jurij III., gruzijski kralj
15. junij -Magnus V., norveški kralj (*1156)
8. julij -Oton I., brandenburški mejni grof (*1128)
11. avgust -Ermengol VII., grof Urgella
14. oktober -Abu Jakub Jusuf I., almohadski kalif (*1135)
15. november -Beatrika I., burgundska grofica, rimsko-nemška cesarica (*1143)

Neznan datum

Agneza Antioška, ogrska kraljica (*1154)
Taira Acumori, japonski bojevnik (*1169)
Almucs de Castelnau, francoska trubadurka (trobairitz)
Neža Courtenayjska, edeška princesa, jeruzalemska kraljica (*1136)

Glej tudi

[uredi |uredi kodo]

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=1184&oldid=5965601«

Leto 1184

[8]ページ先頭

©2009-2025 Movatter.jp