Movatterモバイル変換

[0]ホーム
URL:

Pojdi na vsebino
Wikipedijaprosta enciklopedija
Iskanje

1182

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Stoletja:11. stoletje -12. stoletje -13. stoletje
Desetletja:1150. 1160. 1170.  -1180. -  1190.  1200.  1210.
Leta:1179 · 1180 · 1181 · 1182 · 1183 · 1184 · 1185
Področja:Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje:Rojstva · Smrti
Ustanove:Ustanovitve · Ukinitve

1182 (MCLXXXII) je bilonavadno leto, ki se je pojulijanskem koledarju začelo napetek.

Dogodki

[uredi |uredi kodo]

Bizantinsko cesarstvo

[uredi |uredi kodo]
Konstantinopel. Latinske četrti so na severni obali polotoka ob zalivu Zlati rog (temno modro).
  • V dogajanje (←1181) na konstantinoplskem cesarskem dvoru posežeAndronik Komnen, ki je pri umrlem cesarjuManuelu zapadel v nemilost.
  • april - Andronik se vrne iz izgnanstva, da bi zasedel prestol. Ker je v mestu vladalo brezvladje, saj regentkaMarija Antiohijska ni imela vpliva nad meščani, mu vstop dovolita admiral bizantinske mornariceAndronik Kontostefan in generalAndronik Angel.
  • 2. maj -Pokol Latinov v Konstantinoplu. Proslave ob prevzemu Andronikove oblasti se sprevržejo vzrežiran pokol več deset tisoč večinoma Genovčanov in Pisancev, ker je bila večina Benečanov izgnana že leta ←1171. Maloštevilne preživele prodajo Turkom za sužnje. Nekaj jih predvidi dogodke in pobegnejo še pred pokolom.
    • Pokol Latinov nepopravljivo poslabša odnos Zahoda do Bizantinskega cesarstva in predstavlja neposreden povod za povračilno dejanje osvojitve Konstantinopla in ustanovitveLatinskega cesarstva leta1204 ↔
  • 16. maj - KronanjeAlekseja II. Komnena za cesarja Romanov,de facto Andronikove marionete.
  • maj - Nasilju novega tiranskega cesarja se upre generalIvan Komnen Vazances, ki smrtno bolan izbojuje zmago nad Andronikovimi vojaki, toda že nekaj dni kasneje umre in njegova vojska razpade.
  • S pokolom Latinov si Andronik utrdi oblast in se okliče za socesarja mladoletnemuAlekseju II. Komnenu in ukaže v tem letu (alinaslednjem) umoriti vse podpornike mladega dednega cesarja: regentinjo in njegovo mater Marijo Antiohijsko (27. avgust), polsestroMarijo Komneno in njenega soprogaRenierja Montferraškega. Pod mečem isto končata Andronik Kontostefan in general Andronik Angel, ki sta novemu cesarju omogočila vzpon.1183 ↔
  • Ikonijski Seldžuki osvojijo mestoKotyaion.

Ostalo po Evropi

[uredi |uredi kodo]
  • 3. februar -Firence zavzamejo sosednje mestoEmpoli.
  • 12. maj - Umrlega danskega kraljaValdemarja I., ki je Dansko ponovno postavil na noge, nasledi najstarejši sinKnut VI.. Že na začetku krvavo zatre upor tlačanov, ki ne marajo več plačevati desetine nadškofuAbsalonu.
  • julij: francoski kraljFilip II. potem, ko je na sebe prepisal vse terjatve iz posojil, ki jih imajo judje do kristjanov, iz Parizaizžene vse jude in jim zapleni vso premoženje. Sredstva mu zagotavljajo vzdrževanje manjše vojske v vojni proti flandrijskemu grofuFilipu I.
  • Lyonski nadškofIvan Canterburyjski prepovePetru Valdezu in njegovimprivržencem pridiganje v mestu.
  • Poljska: v mestuŁęczyca se sestane prviSejm, poljski deželni zbor.
  • Henrik Mladi kralj se naveliča turnirjev in ponovno zahteva od očeta svojo dediščino, tj. najmanj Normandijo. KrajHenrik II. ga zavrne. Henrik ml. si poskuša pomagati z akvitanskimi baroni, ki so nezadovoljni z vladavino tretjega brata,Riharda.1183 ↔
  • Rimsko-nemški cesarFriderik I. Barbarossa izžene razlaščenega vojvodoHenrika Leva, ki se zateče k tastu Henriku II. v Normandijo.
  • PapežLucij III., namesto da bi se uklonil z evropskega vidika razmeroma nepomembnemu rimskemu plemstvu, izbere izgnanstvo.
  • Prva omemba mestaJena.
  • Muslimanski učenjakIbn Rušd postane zdravnik naalmohadskem dvoru vSeviliji.

Bližnji vzhod

[uredi |uredi kodo]
Rejnaldova utrdba Kerak, Jordanija
  • Rejnald Chatillionski opleni (pobije?) muslimansko trgovsko karavano in s tem prekrši mirovni sporazum med jeruzalemskim kraljemBaldvinom IV. in egiptovsko-sirskim vladarjemSaladinom.
  • 11. maj - Saladin z vojsko zapusti Kairo in se nikoli več ne vrne v Egipt. Na poti v Damask poustoši po križarskem zaledju.
  • Istega leta Rejnald vAkabskem zalivu sestavi sedem ladij, s katerimi potem ropa muslimanska pristanišča, trgovske in romarske karavane vzdolž Rdečega morja.
  • → Saladinov bratAl-Adil počisti z Rejnaldovimi pirati v bližiniMedine, medtem ko uspe Rejnaldu samemu pobegniti nazaj vKerak.
  • junij - Saladin najprej stabilizira razmere v Damasku.
  • julij -Bitka pri gradu Belvoir - Med pustošenjem po križarskem ozemlju se srečata Saladinova in jeruzalemska vojska, vendar se ob nekaj praskah izogneta neposrednemu spopadu.
  • avgust - Po neuspešnem ubleganju križarskega Bejruta se začne Saladin ponovno vojskovati z muslimanskimi sosedi in se pripravljati na zasedbozengidskegaMosula. V Mezopotamiji si podredi celo vrsto mest.
  • 10. november - Saladin brez uspeha obleg Mosula, saj na diplomatski ravni intervenira nominalni suveren abasidski kalifAn-Nasir.
  • 30. december - Namesto Mosula se spravi naSindžar, ki ga zavzame. Saladinova vojska, v kateri popusti disciplina, pobije večino prebivalstva.
  • Jeruzalemski kraljBaldvin IV. ob napredujoči bolezni (gobavosti) podeli polna regentska pooblastila svakuGvidu Lusignanskemu.

Rojstva

[uredi |uredi kodo]
Neznan datum

Smrti

[uredi |uredi kodo]
Neznan datum

Glej tudi

[uredi |uredi kodo]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=1182&oldid=5673514«
Kategorija:
[8]ページ先頭
©2009-2025 Movatter.jp