Movatterモバイル変換

Pojdi na vsebino

1165

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Stoletja:	11. stoletje -12. stoletje -13. stoletje
Desetletja:	1130. 1140. 1150. -1160. - 1170. 1180. 1190.
Leta:	1162 · 1163 · 1164 · 1165 · 1166 · 1167 · 1168
Področja:	Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje:	Rojstva · Smrti
Ustanove:	Ustanovitve · Ukinitve

1165 (MCLXV) je bilonavadno leto, ki se je pojulijanskem koledarju začelo napetek.

Dogodki

[uredi |uredi kodo]

Evropa

[uredi |uredi kodo]

11. april - Ogrski (proti)kraljŠtefan IV. umre v izgnanstvu. Oblast nasledi že prej kronani, a odstavljeniŠtefan III. ↓
→ Bizantinci s smrtjo Štefana IV. izgubijo močnega zaveznika. To leto cesarManuel I. Komnen napove vojno Ogrski in okupira Hrvaško, Bosno ter Dalmacijo.
21. avgust -Pisanci se med vojno protiGenovčanom znesejo nad ligurskim mestomAlbenga, (ki s konfliktom nima nobene veze).
23. november - PapežAleksander III. se vrne iz pregnanstva v Rim.
9. december - Umrlega škotskega kraljaMalcolma IV. naslediVilijem Lev.

Ne glede na to, da nastanek legende o Nadduhovniku Janezu pade v ta čas, je legenda potem politično begala Evropo vse do obdobja velikih odkritij.

29. december - Cesarski papežPashal III. za svetnika kanonizira frankovskega kraljaKarla Velikega. Kanonizacija je z vidika cerkvenega prava neveljavna. Danes ima sicer statusBlaženega.
Bodočemu bizantinskemu cesarjuAndroniku I. Komnenu uspe po dvanajstih letih pobegniti iz zapora. V varstvo se zateče v kneževino Halič v Galiciji (del Kijevske Rusije), ki ji vlada njegov bratranecJaroslav Osomisl.
Angleški kraljHenrik II. začne razmerje z ljubicoRozamundo Clifford.↓
→Bitka pri Crogenu: nepričakovan poraz Henrika II. proti valižanskemu kraljestvu Gwynedd, ki se je še edino resno upiralo angleški nadvladi. Voditelj upora, valižanski princOwain ap Gruffydd, kljub maloštevilčnosti njegove vojske, izkoristi domač teren in zelo deževne vremenske razmere, ki upočasnijo veliko angleško armado.
Rimsko-nemški cesarFriderik I. podeliLeipzigu (v marki Meissen) trgovske privilegije. ↓
→ Istega leta podeli toskanskemu mestuPistoia častni naziv "imperio fidelissima" za dotedanje zasluge.↓
→Pavia dobi status komune.
Rekonkvista: portugalski vitezGerald Neustrašni (vazalAfonza I.) s svojim gverilskimvodom zavzame mavrsko mestoEvora. Istega (in naslednjega) zavzame z isto zalezovalno taktiko naslednja mavrska mesta in naselja: Cacéres, Trujillo, Montánchez, Lobon, Moura, Monsaraz, Alconchel, Serpa, Juromenha in Santa Cruz de la Sierra. V zavetju noči in ob najbolj neugodnih vremenskih prilikah so Mavri nemočni.1166 →
Sefardski JudBenjamin iz Tudele se odpravi na romarsko potovanje v Sveto deželo. Njegov potopis vsebuje pomembne opise vsakodnevnega življenja v srednjem veku.
Po Evropi se začne širiti legenda oNadduhovniku Janezu, dozdevnemu potomcu enega od Treh kraljev in kralju Indije.
Kneževina Vladimir-Suzdal: posvetitev cerkve Marije Priprošnjice na reki Nerl. Gradnjo je naročil knezAndrej Bogoljubski.

Azija

[uredi |uredi kodo]

Bližnji vzhod

[uredi |uredi kodo]

Sirski vladarNur ad-Din prežene križarje zGolanskega višavja.
Zakon med jeruzalemskim kraljemAmalrikom I. inNežo Edeško je razveljavljen. Neža, ki zaradi zavzetja Edese nima več politične vrednosti, izpogaja, da sta njuna zakonska otroka,Baldvin IV. inSibila prva dediča. Amalrik začne iskati novo sporogo na bizantinskem dvoru.

Daljni vzhod

[uredi |uredi kodo]

5. september - Japonska: umrlega cesarjaNidžoja nasledi njegov sinRokudžo, 79. cesar po seznamu.
Kitajska: obnovljena jepagoda Liuhe, provinca Zhejiang. Zaradi ugodne priobalne namestitve služi tudi kot svetlinik ←1121

Rojstva

[uredi |uredi kodo]

28. julij -Ibn Arabi, andaluzijski filozof in mistik (†1240)
21. avgust -Filip II.,francoski kralj (†1223)
oktober -Ivana Angleška, sicilska kraljica, touluška grofica (†1199)
november -Henrik VI., rimsko-nemški cesar, sicilski kralj (†1197)

Neznan datum

Albéric Clément, francoski maršal, baron Meza, križar (†1191)
Albert iz Buxthoevna, nemški škof Rige, vojskovodja, križar (†1229)
Berengarija Navarska, angleška kraljica, soproga Riharda I. (†1230)
Blacatz, okcitanski trubadur (†1235)
Boncompagno da Signa, italijanski učitelj retorike, zgodovinar, šahist (†1240
Bruno IV. iz Sayna, kölnski nadškof (†1208)
Guilhabert de Castres, katarski škof in teolog (†1240)
Henrik I., vojvoda Brabanta in Spodnje Lotaringije (†1235)
Henrik I. Bradati, šlezijski vojvoda (†1238)
Hermann von Salza, 4. veliki mojster vitezov križnikov (†1239)
Jean Bodel, francoski truver (†1210)
Jehuda Alharizi, španski judovski učenjak in pesnik (†1225)
Matilda Bourbonska, francoska plemkinja,dama (†1228)
Pelagij Galvani, španski papeški legat, križar (†1230)
Phillipe de Plessis, 13. veliki mojster templarjev (†1209)
Raimbaut de Vaqueiras, provansalski trubadur (†1207)
Rejnald I. Dammartinski, grof Dammartina, grof Boulogne (†1227)
Ruben II., kralj Kilikijske Armenije (†1170)
Sigfrid II. Eppsteinski, nadškof Mainza (†1230)
Štefan Prvokronani, veliki župan Raške in kralj Srbije (†1228)
Vilijem iz Bretanije, francoski kronist in pesnik (†1225)

Smrti

[uredi |uredi kodo]

11. april -Štefan IV., ogrski kralj (*1133)
4. september -Sveta Rozalija, siciljanska svetnica (*1128)
5. september - cesarNidžo, 78. japonski cesar (*1143)
9. december -Malcolm IV., škotski kralj (*1141)
Al-Idrizi, arabski geograf (*1100)
Sibila Anžujska, flandrijska grofica (*1112)

Glej tudi

[uredi |uredi kodo]

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=1165&oldid=5821736«

Leto 1165

[8]ページ先頭

©2009-2025 Movatter.jp