Movatterモバイル変換

Pojdi na vsebino

1164

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Stoletja:	11. stoletje -12. stoletje -13. stoletje
Desetletja:	1130. 1140. 1150. -1160. - 1170. 1180. 1190.
Leta:	1161 · 1162 · 1163 · 1164 · 1165 · 1166 · 1167
Področja:	Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje:	Rojstva · Smrti
Ustanove:	Ustanovitve · Ukinitve

1164 (MCLXIV) je biloprestopno leto, ki se je pojulijanskem koledarju začelo nasredo.

Dogodki

[uredi |uredi kodo]

Slovenija

[uredi |uredi kodo]

20. oktober -Prva omembaMaribora. Štajerski mejni grofOtokar III. podeliSamostanu Svetega Pavla posesti vLabotski dolini. Za povračilo pridobi posesti v Kamnici, Melju in na Polskavi. Kot jamstvo dobi še dve kmetiji pod mariborskim gradom omenjenim kotCastrum Marchburch, lociranem na gričuPiramida.
31. december - Umrlega štajerskega mejnega grofaOtokarja III. nasledi sinOtokar IV.

Evropa

[uredi |uredi kodo]

januar - Angleški kraljHenrik II. izdaKladeronska določila in z njimi poskusi vzpostaviti primat kralja nad Cerkvijo. Canterburyjski nadškof in kraljev kanclerThomas Becket ne prizna teh določil, zato ga kralj Henrik začne preganjati. Thomas Becket pred njim pobegne v Francijo, kjer mu ponudi zaščito francoski kraljLudvik VII.. Ostali škofi se kralju uklonijo, zato jih Becket izobči.
14. februar - Umrlega černigovskega knezaSvjatoslava Olgoviča naslediSvajtoslav Vsevolodovič.
6. julij - Po smrti holsteinskega grofaAdolfa II. nasledi grofiji Holstein in Schauenburg njegov sinAdolf III.

5. avgust - Švedska: papežAleksander III. povzdigne mestoUpsalla v nadškofijo. Na novo nadškofovsko mesto s častnim naslovomprimasa napoti švedskega klerikaŠtefana.
Rimsko-nemški cesarFriderik I. Barbarossa po spodletelih pripravah na invazijo na Sicilijo v eni od milanskih bazilik 'odkrije' kostibiblijskih magov, ki jih podari kölnskemu nadškofu in kanclerju ItalijeRejnaldu iz Dassla. Relikvije prenese v Köln, kjer dobijo osrednje mesto v romarskem čaščenju.

Delitev keltsko-vikinške Kraljevine otoka Man in Hebridov po smrti kralja Somerleda.

Bitka pri Renfrewu: zmaga škotskega kraljaMalcolma IV. nad gelsko-vikinškim kraljemSomerledom, ki je vladal otočni kraljevini otoka Man s Hebridi (vsi otoki zahodno od obale Škotske). Somerledova na hitro zbrana, neizurjena in lahko oborožena vojska ni imela niti najmanjše možnosti proti škotskim vitezom. Malcolm IV. restavrira oblast šest let prej odstavljenega kraljaGodreda II., ki pa mu uspe prevzeti nadzor zgolj nad otoki Man, Lewis in Skye. Ostalim južnim otokom Hebridov vladajo potomci poraženega Somerleda.
Danski škof in kraljev svetovalecAbsalon začne z oboroženo pokristranjevalno kampanjo proti poganskim Slovanom (Vendom), ki traja naslednjih dvajset let. Ti so prej izkoristili dansko državljansko vojno in množično plenili ter morili obalno prebivalstvo.
- Skupna danska (pomorska) in saška (kopenska) ofenziva proti Vednom. Obotriti so poraženi, ostanek njihove vojske, ki jo vodiPribislav, se umakne v Pomeranijo in začne z gverilskimi vpadi na saksonsko ozemlje.
Kanonizacija norveškega kraljaOlafa II. (995-1030).
Umrlega protipapežaViktorja IV. naslediPashal III., ki ga izvoli nekaj procesarskih kardinalov.^[1] Po posvetitvi nemudoma zapusti Rim in se nastani v bližnjem mestuViterbo.
Poročita se grof ŠampanjeHenrik I. in kraljeva princesaMarija Francoska.
Novialmohadski kalifAbu Jakub Jusuf sklene trgovske sporazume z nekaterimi krščanskimi pomorskimi republikami.

Bližnji vzhod

[uredi |uredi kodo]

Sirski vladarNur ad-Din pošlje v nestabilni Egipt manjšo vojsko, ki jo vodi poročnik kurdskega roduŠirkuh. V vlogi svetovalca se preizkuša njegov nečakSaladin. ↓
→ Trenutni egiptovski regent Dirghan pokliče na pomoč jeruzalemskega kraljaAmalrika I., ki mu ga je leto poprej sicer uspelo pregnati iz Egipta. ↓
→ Širkuhu in odstavljenemu regentu Šhavarju uspe umoriti Dirghama še pred prihodom Amalrika, vendar se zdaj pojavi nasprotovanje med njima. Šhavar, nezadovoljen s situacijo politične marionete, se obrne na največjega Nur ad-Dinovega nasprotnika, jeruzalemskega kralja Amalrika. ↓
→ Amalrik oblega Širkuhovo vojsko v Egiptu. Medtem Širkuha razbremeni Nur ad-Din z vpadom v Kneževino Antiohijo, kjer začne oblegati trdnjavo Harim. ↓
12. avgust →Bitka pri Harimu: izjemna Nur ad-Dinova zmaga, saj mu kljub številčni premoči križarjev uspe le-te hudo poraziti in ujeti tri glavne križarske voditelje: antiohijskega knezaBohemonda III., tripolitanskega grofaRajmonda III. in titularnega edeškega grofaJoscelina III.. Ujetju sta se izognila armenski vladarToros II. in bizantinski kiklijski guvernerKonstantin Kalaman. ↓
→ Kralj Amalrik nemudoma preneha z manevri v Egiptu in poskuša rešiti nastalo situacijo na severu.↓
→ Z odhodom Širkuha in Amalrika iz Egipta (vsaj začasno) največ pridobi fatimidski regent Šhavar.

Rojstva

[uredi |uredi kodo]

16. julij -Friderik V., švabski vojvoda, najstarejši sin nemškega kralja Friderika I. Barbarosse (†1170)
28. december - cesarRokudžo, 79. japonski cesar (†1176)

Smrti

[uredi |uredi kodo]

14. februar -Svjatoslav Olgovič, černigovski knez
13. marec -Fudživara Tadamiči, japonski regent (*1097)
26. april -protipapež Viktor IV.^[2] (*1095)
16. maj -Heloiza, francoska opatinja in učenjakinja (*1101)
6. julij -Adolf II., holsteinski grof (*1128)
14. september - cesarSutoku, 75. japonski cesar (*1119)
31. december -Otokar III., štajerski mejni grof (*1124)
Somerled, kralj otoka Man z otočjem Hebridi

Opombe

[uredi |uredi kodo]

↑Krstno ime Gvido iz Creme
↑To je že drugi protipapež s tem imenom. Prvi protipapež Viktor IV. je deloval v letu1138, je pa razmeroma hitro prestopil v propapeški tabor in se podredil legitimnemu papežuInocencu II.

Glej tudi

[uredi |uredi kodo]

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=1164&oldid=4503924«

Leto 1164

[8]ページ先頭

©2009-2025 Movatter.jp