Movatterモバイル変換

Pojdi na vsebino

1154

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Stoletja:	11. stoletje -12. stoletje -13. stoletje
Desetletja:	1120. 1130. 1140. -1150. - 1160. 1170. 1180.
Leta:	1151 · 1152 · 1153 · 1154 · 1155 · 1156 · 1157
Področja:	Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje:	Rojstva · Smrti
Ustanove:	Ustanovitve · Ukinitve

1154 (MCLIV) je bilonavadno leto, ki se je pojulijanskem koledarju začelo napetek.

Dogodki

[uredi |uredi kodo]

Evropa

[uredi |uredi kodo]

Začetek vladavine Henrika II. Angleškega. Vojvodina Normandija in kraljevina Anglija sta ponovno združeni: njegova vladavina sega od Pirenejev, kjer se začenjajo posesti njegove soprogeEleanore Akvitanske, do meje s Škotsko na severu.

2. februar - Po smrti sovladarjaVjačeslava I. ostane edini veliki knez KijevaIzjaslav II.
26. februar - Umrlega sicilskega kralja in vladarja južne ItalijeRogerija II. nasledi četrti, še edini preživeli sinVilijem I.. Sprva se kraljevič uči vodenja s kanclerjem in admiralomMajem iz Barja. Širom južne Italije si sledijo upori.
- Al-Idrizi, muslimanski geograf in kartograf v službi sicilskega kralja Rogerja II. dokonča atlas sveta "Tabula Rogeriana", enega najdetaljnejših atlasov do dobe odkritij.
oktober - Nemški kraljFriderik I. Barbarossa se odpravi naprvo italijansko odpravo (od šestih) z namenom, da bi vzpostavil oblast v (celotni) Italiji. Njegov prvi cilj je podrediti si trenutno šibkega sicilskega kralja Vilijema I.. Z juga hkrati načrtuje prodor bizantinski cesarManuel I. Komnen.1155 ↔
25. oktober - Umrlegaangleškega kraljaŠtefana podogovoru nasledi njegov dinastični rivalHenrik II. iz družine Plantagenet.
- Angleški kralj Henrik II. podeli v listini mestuBirmingham pravico do stalne tržnice (The Bull Ring).
- V mestuLincoln, ki je središče angleške predilne industrije, se naselijo prve judovske družine, ki s finančnimi posli hitro bogatijo.
13. november - Umrlega velikega kijevskega knezaIzjaslava II. poskusi naslediti smolenški knezRostislav I., a ga po tednu dni vladanja prežene černigovski knezIzjaslav III.
15. december - Po smrti papežaAnastazija IV. je za novega papeža izvoljenHadrijan IV., 169. papež poseznamu.^[1] Hadrijan IV. se nemudoma loti načrtov, kako uničitiRimsko komuno in ponovno prevzeti oblast v Večnem mestu.1155 ↔
Umrlegaurgellskega grofaErmengola VI. nasledi sinErmengol VII.
Almohadi po šestih letih vztrajnega napadanja in obleganj osvojijoGranado, zadnjo neodvisno taifo na Iberskem polotoku.
Madžarski kraljLadislav II. imenujeBoriča za prvega bana Bosne.
Bizantinski cesarManuel I. obnovi Beograd, ki je mejno mesto med cesarstvom in ogrskim kraljestvom.
David V., nastarejši sin gruzijskega kraljaDimitrija I. prisili očeta, da abdicira.

Azija

[uredi |uredi kodo]

23. april - Alepski in mosulski atabegNur ad-Din izkoristi nezadovoljstvo prebivalcev Damaska z njihovim emirjemMudžir ad-Dinom in zavzame Damask. Vsa Sirija je končno združena pod enotnim voditeljem. Nur ad-Din kljub temu iz previdnosti nadaljuje s pošiljanjem letnega damaščanskega tributa kraljevini Jeruzalem.
Jeruzalemski kraljBaldvin III. in kraljica-matiMelisenda se pomirita, saj njun spor najbolj koristi njunim nasprotnikom.

Afrika

[uredi |uredi kodo]

Siciljanski Italonormani plenijo po obali sredozemske Afrike od Alžirije do delte Nila.
Pisanci podpišejo pogodbo o trgovanju sfatimidskim kalifomAl-Zafirjem v Egiptu.↓
→ Po smrti Al-Zafirja, 12. fatimidskega kalifa, prestol zasede mladoletni sinAl-Faiz, regentstvo prevzame vezirTali ibn Russik, sicermameluk armenskega rodu.

Tabula Rogeriana. V atlasu je Al-Idrisi združil podatke normanskih pomorščakov in orientalskih muslimanskih trgovcev. Žal se je ohranila zgolj strjena verzija tega dela, ki jo je pripravil za sicilskega prestolonaslednika Vilijema II.

Rojstva

[uredi |uredi kodo]

11. november -Sančo I., portugalski kralj (†1211)

Neznan datum

Agneza Antioška, antioška princesa in ogrska kraljica (†1184)
Minamoto Jošinaka, poglavar klana Minamoto, šogun (†1184)
Konstanca Sicilska, sicilska kraljica, rimsko-nemška cesarica, regentinja (†1198)
Marija Komnena, jeruzalemska kraljica, soprogaAmalrika I., ibelinska baronica (†1217)
Pons de la Guardia, španski trubadur (†1188)
Robert II., grof Dreuxa, križar (†1218)
Sanča Kastiljska, aragonska kraljica (†1208)
Vsevolod Veliko Gnezdo, vladimirski veliki knez (†1212)

Smrti

[uredi |uredi kodo]

2. februar -Vjačeslav I., kijevski veliki knez (*1083)
26. februar -Roger II., sicilski kralj (*1095)
8. junij -Vilijem Yorški, nadškof in svetnik
21. julij -Elizabeta Ogrska, velikopoljska vojvodinja (*1128)
4. september -Gilbert Porretanski, francoski filozof in teolog (*1070)
25. oktober -Štefan Angleški, kralj (*1096)
13. november -Izjaslav II., veliki kijevski knez (*1096)
18. november -Adela Savojska, francoska kraljica, soprogaLudvika VI. (*1092)
3. december -papež Anastazij IV. (*1073)

Neznan datum

Ana Komnena, bizantinska princesa in zgodovinarka (*1083)
Al-Zafir, 12. fatimidski kalif
Ermengol VI., urgellski grof (*1096)
Henrik iz Huntingdona, angleški zgodovinar (*1088)
Honorij Avgustodunen, francoski teolog (*1080)
Rupert I., grof Nassaua (*1090)
Vilijem iz Conchesa, francoski filozof in teolog (*1090)

Glej tudi

[uredi |uredi kodo]

↑Krstno ime Nicholas Breakspear, po rodu Anglež in sploh edini Anglež med papeži.

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=1154&oldid=5825871«

Leto 1154

[8]ページ先頭

©2009-2025 Movatter.jp