Movatterモバイル変換

Pojdi na vsebino

1064

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Stoletja:	10. stoletje -11. stoletje -12. stoletje
Desetletja:	1030. 1040. 1050. -1060. - 1070. 1080. 1090.
Leta:	1061 · 1062 · 1063 · 1064 · 1065 · 1066 · 1067
Področja:	Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje:	Rojstva · Smrti
Ustanove:	Ustanovitve · Ukinitve

1064 (MLXIV) je biloprestopno leto, ki se je pojulijanskem koledarju začelo načetrtek.

Dogodki

[uredi |uredi kodo]

Rekonkvista: kraljFerdinand I. Kastiljski zavzameCoimbro. ↓
→Vojna za Barbastro: zgodnji križarski pohod pod pokroviteljstvom papežaAleksandra II., ki je zbral zahodnoevropsko plemstvo, večinoma Francoze, Burgundce in Italonormane), da bi nudil pomoč aragonskemu kraljuSanču Ramirezu pri zavzetju strateškega mavrskega mestaBarbastro, utrjenega obmejnega mesta vzaragoški taifi. Sodelovanje kristjanov in muslimanov leto poprej pod taktirkoFerdinanda II. proti aragonskim kristjanom je užalilo papeža Aleksandra II., ki je sklical vojsko za pomoč Aragoncem. Odziv je nepričakovano velik, na čelu zgodnje križarske vojske je vojvodaVilijem VIII. Akvitanski. Mesto ni vzdržalo napada združene krščanske koalicije, bilo je temeljito izropano, prebivalstvo pa zmasakrirano. Mesto Barbastro je bilo v krščanskih rokah slabo leto dni, nakar so ga ponovno zavzeli muslimani in pobili krščansko posadko. Četudi sam spopad nima zgodovinske vrednosti pri nadaljnji rekonkvisti, ga zgodovinarji označujejo kot primer križarske vojne pred križarsko vojno^[1].

Pisanski Duomo s poševnim stolpom (zvonikom) desno v ozadju

PapežAleksander II. si uspe zagotoviti podporo nemških škofov in s tem politično izolirati rivalaHonorija II.
Pretendent za angleški prestol, wesseški grofHarald Godwinson doživi brodolom na obalah Normandije, kjer ga grof in Viljemov vazalGvido I. Ponthieujski pridrži v ujetništvu. Normandijski vojvodaViljem II. ga izpusti šele s Haroldovo izsiljeno obljubo, da se ne bo potegoval za angleški prestol in da Viljemu priseže vazalno pokorščino.
Norveški kraljHarald Hardrada in danski kraljSvend Estridsen dosežeta sporazum o nenapadanju.
VojvodaViljem II. Normanski osvoji grofijoMaine, ki je pripadalaAnžujcem.
Seldžuki pod vodstvom novega sultanaAlpa Arslana zavzamejobizantinsko Armenijo, uničijo prestolnico pokrajineAni, ki je bilo med večjimi mesti cesarstva, izvršijo pokol prebivalcev in preživele prodajo v suženjstvo.
Začne se gradnjaKatedralnega trga v Pisi.

Rojstva

[uredi |uredi kodo]

Adela Flandrijska, danska kraljica, apulijska regentinja (†1115)
Borživoj II., češki vojvoda (†1124)
Niels Danski, kralj (†1134)

Smrti

[uredi |uredi kodo]

15. avgust -Ibn Hazm, španski islamski filozof (*994)
17. oktober -Rodolfo Gabrielli, benediktanski menih in svetnik (*1034)
Nagtsho Lotsawa Tshülthrim Gyelwa, tibetanski prevajalec (*1011)
Otokar I., štajerski mejni grof
Yi Yuanji, kitajski slikar (*1000)

Opombe

[uredi |uredi kodo]

↑McGrank, Lawrence (1981). "Norman crusaders and the Catalan reconquest: Robert Burdet and te principality of Tarragona 1129-55". Journal of Medieval History 7 (1): 67–82.

Glej tudi

[uredi |uredi kodo]

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=1064&oldid=4855709«

Leto 1064

[8]ページ先頭

©2009-2025 Movatter.jp