| Škrlat | |
|---|---|
| Barvne koordinate | |
| Šestnajstiški trojček | #66023C |
| sRGBB (r, g, b) | (102, 2, 60) |
| CMYKH (c,m,y,k) | (66, 87, 0, 0) |
| HSV (h,s,v) | (277°, 67%, 44%) |
| Vir | Internet |
| B: Normalizirano na [0–255] (bajt) H: Normalizirano na [0–100] (sto) | |
Škrlat alipurpur jesnov, ki so joFeničani uporabljali zabarvanjetkanin. Pridobivali so ga iz morskega polžabodičastega voleka (Bolinus brandaris), ki izžlez izloča rumenkasto sluz, ta na svetlobi prehaja v škrlat. Te polže so nabirali na obalah vzhodnegaSredozemlja.[1] S to snovjo so tkanine barvali v več odtenkov, odvisno od časa namakanja tkanine v njej. Odtenki tkanin so tako obsegali širokspekter, od rumene, modre, vijolične ali rdeče barve. Postopek barvanja je bil drag, zato so tovrstne dragocene tkanine lahko kupovali le najpremožnejši kupci. VBizantinskem cesarstvu so tako škrlatno obarvana oblačila nosili le visoki vladni uradniki.[2]
Za pridobivanje barvila so potrebovali veliko število polžev, kar je tudi eden od razlogov za visoko ceno snovi in posledično obarvanih tkanin. Barvanje je kasneje olajšala uporaba rastlinskih barvil, ki so jih pomorščaki prinesli sKanarskih otokov terMadeire.
Šrlatno rdeče barve so oblačilakardinalovRimskokatoliške cerkve.
