Šepseskafova družina je polna neznank.Egiptolog George Andrew Reisner je osnovi odloka, omenjenega v Menkaurejevem pogrebnem templju, sklepal, da je bil ŠepseskafMenkaurejev sin. Njegova domneva ni dovolj trdna, ker na napisu ni omenjena povezava med obema faraonoma. Razen tega tudi dokončanje gradnje grobnice pokojnega faraona ni nujno odvisno od sorodstvene povezave oče/sin.[4]
Faraonova mati, žene in otroci niso znani. Če je bil Menkaure resnično njegov oče, bi njegova mati lahko bila Kamerernebti II. ali Rekhetre. Šepseskafova žena je morda bila Kentkaus I., kar pa sploh ni dokazano. Kot mogoča žena je bila predlagana tudi Bunefer. Domneva temelji na nazivih Šepseskafovih svečenic. Bunefer bi lahko bila tudi hčerka, ki je služila kultu svojega očeta. In ne nazadnje bi lahko bila Šepseskafova (aliUserkafova) hčerka tudi Kamaat, poročena s plemičem Ptahšepsesom.[5]
Šepseskaf je bil zelo verjetno zadnji faraon iz Četrte dinastije. Nekaj kasejših zapisov in posrednoTorinski seznam kraljev kažejo, da ga je nasledil skoraj neznan faraonDžedefptah. V primarnih virih, na primer na spomenikih faraonov ali v zasebnih grobnicah iz Starega kraljestva vSakari inGizi, vladar Džedefptah ni omenjen.[6] Dvorni uradniki, ki so služili v obdobju med Četrto in Peto dinastijo, na primer dolgoživi dvorjan Netri-nesut-pu, v svoji grobnici eksplicitno našteva faraone Starega kraljestva, katerim je služil:Radžedef →Kafre →Menkaure → Šepseskaf. Sledijo prvi trije faraoniPete dinastije:Userkaf →Sahure →Neferirkare. Iz tega obdobja ni ohranjeno nobeno ime kakšne posesti, povezane s faraonom, niti ime kakšnega vladarjevega vnuka, ki bi imel v svojem imenu sled do svojega vladarskega predhodnika.[7]
Šepseskafovo vladanje je dokazano na pogrebnih napisih njegovih uradnikov. Večino napisov so odkrili v Gizi in Sakari. Mnogo napisov omenja samo njegovo ime brez kakšnih podrobnosti iz njegove kratke vladavine. Dvorni uradniki, ki omenjajo Šepseskafa so:
Sekemkare, sin Kafre, svečenik faraonovega pogrebnega kulta. V njegovi mastabi v Gizi (G8154) je seznam faraonov, katerim je služil.[8] Na njegovem seznamu je Šepseskafov neposredni naslednik faraon Userkaf.
Bunefer, princesa in svečenica Šepsesfafovega pogrebnega kulta, pokopana v Gizi (G8408). Zanjo velja, da je bila ali ena od faraonovih žena, hčerka ali ena od njegovih sester, ki se je udeležila pogrebnih slovesnosti.[9] V grobnici v Gizi ima nazivnjswt sA.t n Xt f -kraljevska hčerka njegovega telesa.
Nisutpunečer, svečenik faraonovega pogrebnega kulta. V njegovi mastabi v Gizi je bil seznam faraonov od Džedefreja do Sahureja, katerim je služil. Userkaf je tudi na njegovem seznamu neposreden Šepseskafov naslednik.
Ptahšepses I., velikiPtahov svečenik. Napis na njegovisteli v obliki lažnih vrat so podrobnosti iz njegovega življenja. Vzgojen je bil na dvoru skupaj s Šepseskafom, ki ga je kasneje promoviral na položaj prvega Ptahovega svečenika in mu dal za ženo svojo hčerko Kamaat.[10]
Kaunisut, dvorni uradnik, ki omenja Šepseskafa v svoji mastabi v Gizi (G8960).[11]
Razen teh skopih omemb je znana tudi ena sama stela, ki se lahko zanesljivo datira v njegovo vladavino. Odkrita je bila v Šepseskafovem piramidnem kompleksu. Na njej je omenjen Šepseskafov odlok, da se donira očetovemu pogrebnemu kultu.[12]
Na Torinskem seznamu kraljev je zapis, da je vladal štiri leta, njegov anonimni naslednik, domnevno Džedefptah, pa dve leti. V nasprotju s tem podatkom muManeton eksplicitno pripisuje sedemletno vladavino, ki bi lahko bila kombinacija 4 + 2 (= 6) polnih let, ki jih Torinski seznam omenja za oba vladarja iz Četrte dinastije skupaj, in znaten del meseca. Na Manetonovem seznamu je omenjen tudi neznan in morda izmišljen vladarDžedefptah, v njegovih zapisih imenovan Tamftis, kateremu pripisuje devet let vladanja.
Kamen iz Palerma opisuje prvo leto Šepseskafovega vladanja. Šepseskaf je potrjen kot neposedni naslednik faraonaMenkaureja. Ustoličen naj bi bil enajsti dan četrtega meseca. Analize časovnega prostora med začetkom njegovega vladanja in vladanja njegovega naslednika ja pokazala, da Šepseskaf ni vladal več kot sedem let.[13] Kamen iz Palerma omenja tudi to, da so prostor in ime njegove grobnice določili že v prvem letu njegove vladavine.[14]
Šepseskafova mastaba v SakariIzometrična risba mastabe, povzeta po 3D sliki
Šepseskafova grobnica je velikamastaba vSakari. Prvotno se je imenovala Šepseskaf je očiščen, zdaj pa se imenuje Mastabat Fara'un (Faraonova mastaba). Mastabo je kot Šepseskafovo grobnico prvi prepoznal Richard Lepsius sredi 19. stoletja. Prva izkopavanja je opravil Auguste Mariette leta 1858. Popolnoma raziskal jo je šele leta 1924-1925 Gustave Jéquier. Zanjo se je sprva domnevalo, da je grobnica faraonaUnasa izPete dinastije, Jéquier pa je dokazal, da je pripadala Šepseskafu. Odkril je tudi stelo izSrednjega kraljestva, ki dokazuje, da je bil Šepseskafov mrtvaški kult aktiven še v tistem času.[15]
Gradnja mastabe in ne piramide kaže, da je Šepseskaf prekinil tradicijo gradnje velikih piramid, značilno za Četrto dinastijo. Njegovi predhodniki so zgradili dve piramidi vGizi in eno vAbu Rawashu, medtem ko jeSneferu, ustanovitelj Četrte dinastije, sam zgradil tri piramide:Meidumsko,Zlomljeno inRdečo piramido. Zakaj se je Šepseskaf odločil, da ne bo gradil piramide, obstaja več teorij:
Šepseskaf se je za manjšo grobnico odločil morda zato, ker se je soočal s težavno nalogo dokončanja očetove piramide v Gizi in gradnjo lastne grobnice. V njegovem času je bil Egipt manj cvetoča država kot v zgodnji Četrti dinastiji.[16]
Šepseskaf se je odločil za gradnjo mastabe v Sakari in ne piramide v Gizi zato, da bi spodkopal naraščajoč vplivRajeve duhovščine.[16] Ta hipoteza lahko pojasni odsotnost kakršne koli omembe Raja[16] v faraonovem imenu in da je bil njegov neposredni naslednikverjetno Userkaf.
Šepseskaf se je odločil za gradnjo mastabe, ker je sledil arhaičnemu izročiluPrve,Druge in zgodnjeTretje dinastije.[17]
Šepseskaf je sprva načrtoval gradnjo piramide, na kar namigujeKamen iz Palerma, vendar je po začetku del umrl. Njegovi nasledniki so začeto gradnjo dokončali kot mastabo in ne kot piramido.
↑1,01,1Thomas Schneider:Lexikon der Pharaonen. Albatros, Düsseldorf 2002,ISBN 3-491-96053-3, str. 248.
↑Alan H. Gardiner:The royal canon of Turin, Griffith Institute, Oxford (UK) 1997,ISBN 0-900416-48-3, str. page 16; preglednica II.
↑ Peter Clayton:Chronicle of the Pharaohs, Thames and Hudson, London 1994, str. 56.
↑Peter Jánosi:Giza in der 4. Dynastie. Die Baugeschichte und Belegung einer Nekropole des Alten Reiches, Band I: Die Mastabas der Kernfriedhöfe und die Felsgräber, Verlag der Österreichischen Akademie der Wissenschaften, Dunaj 2005,ISBN 3-7001-3244-1, str. 66.
Lepsius, Karl Richard:Denkmäler aus Ægypten und Æthiopen, volume I, Leipzig, KRL.
Sethe, Kurt Heinrich (1903):Urkunden des Alten Reich, Leipzig: J.C. Hinrichs'sche Burchhandlung, KHS.
Breasted, James Henry (1906):Ancient records of Egypt historical documents from earliest times to the persian conquest, collected edited and translated with commentary.
The First to the Seventeenth Dynasties, The University of Chicago press, JHB.
Daressy, Georges (1916):La Pierre de Palerme et la chronologie de l'Ancien Empire, Kairo: BIFAO, GD.
Gauthier, Henri (1925):Annales du service des antiquités de l'Égypte, Kairo, HG.
Hassan, Selim (1936):Excavations at Gîza II, 1930-1931, Kairo, SHA.
Hassan, Selim (1941):Excavations at Gîza III, 1931-1932, Cairo, SH.