V zborniku The Resilience of History – se pravi: Odpornost zgodovine – mednarodna skupina raziskovalk in raziskovalcev premišljuje o vojnah ob razpadu Jugoslavije, kakor se nam kažejo skozi prizmo umetnosti
Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.
V novi epizodi oddaje Radio Ga Ga – Nova generacija bomo tokrat spremljali začetek nove dobrodelne akcije Robi Trobi, s katero predsednik vlade Robert Golob skupaj z ministrom Sajovicem zbira sredstva za državni proračun. O zadnjem sporu na slovenski glasbeni sceni bodo spregovorile domače zvezde Jan Plestenjak, Helena Blagne, Werner, Fredi Miler, Zoran Predin in številni drugi, nekateri bodo ob tem seveda tudi zapeli. Kako Serpentinšek in Martelanc izboljšujeta slovenski vesoljski program, zakaj se domači poslovneži selijo na Hrvaško, kam v Slovenijo prihaja na obisk predsednik Macron, kdo so novi slovenski psihoterapevti in verjetno še kaj v petek dopoldan na Prvem programu Radia Slovenija.
Tommy Budin in Denis Daneu sta akademsko izobražena glasbenika s Tržaškega, ki že pet let igrata v Ansamblu Saše Avsenika. Ko sta opravila avdicijo in bila sprejeta v ansambel, so se jima uresničile sanje, pravita, saj sta z narodozabavno glasbo povezana od najzgodneših let. In kako je potovati po vsem svetu in spoznavati rojake na drugih kontinentih? Se ljudje čudijo, da govorita slovensko, čeprav prihajata iz Italije? Kako je z domom in domovino?Prisluhnite!
Kdo je tu nor? To je vprašanje tega tedna, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump spoznal, da je njegov ruski kolega Vladimir Putin vse kaj drugega kot zaupanja vreden državnik. Vsaka podobnost med obema je zagotovo očitna. Posledice očitnega so vidne v Gazi, zaradi česar se je krepko spremenila in zaostrila retorika Berlina, prav tako Bruslja. Če hodi kot genocid, če se oglaša kot genocid, potem zagotovo ni raca. Kdo je torej tu nor? Odgovore bo Matjaž Trošt iskal v tokratnih Labirintih sveta.
Ta teden nas je pretresel napad medveda na žensko. Znova so se odprla številna vprašanja o tem, kje je meja med varovanjem divjih živali in zagotavljanjem varnosti ljudi, javnost pa se zdi precej polarizirana. O tem, ali so populacije medvedov dovolj nadzorovane, ali so mehanizmi za preprečevanje konfliktov z ljudmi ustrezni in o njenih izkušnjah z medvedom se v tokratni epizodi Ob osmih pogovarjamo s poznavalko področja, našo novinarko Sabrino Mulec.
Živalski frazemi so v slovenskem jeziku pogosti in lahko bi jih našteli ogromno. Na primer: kot kra brez glave, beseda ni konj, medvedja usluga, kot maček okoli vrele kaše, biti na psu, tih kot miška, zdrav kot riba, rakom žvižgat, muha enodnevnica. Ampak tokrat se bomo osredotočili na frazem ali pregovor: Bolje vrabec v roki kakor golob na strehi. Spoznali bomo pomensko enake različice tega pregovora pri drugih narodih, spomnili se bomo na sopomenko, v kateri nastopata kos in goska in je žal skoraj pozabljena. Šli bomo po sledi mnogih frazemov in metafor, katerih osnovna sestavina je golob. Kiks pa bomo začeli s kiksom. Bojan Leskovec v tokratni epizodi gosti profesorja slovenščine, dr. Klemna Laha.
Tokratna Lokalna junakinja prihaja iz osrčja Notranjske. Raziskovalka ljudskega izročila, pevka, pesnica, pisateljica, pripovedovalka pravljic in vsestranska umetnica, od leta 2022 pa tudi častna občanka občine Cerknice, Ljoba Jenče se že od konca 80-tih let prejšnjega stoletja posveča vsemu, kar je povezano z bogatim slovenskim narodopisjem. S pesmijo je prepotovala ves svet, vsako leto izvede tudi po 100 nastopov za odrasle in otroke, ki jim žlahtno narodovo dediščino predstavlja na nastopih v šolah po vsej Sloveniji.
Arterijska hipertenzija ali kronično visok krvni tlak prizadene že vsakega četrtega zemljana, v Sloveniji pa ima povišan krvni tlak že vsak drugi odrasel. Nezdravljena ali prepozno odkrita hipertenzija lahko poveča tveganje za pojav hudih zdravstvenih težav, za preventivo in zdravljenje je zelo pomembna sprememba življenjskega sloga. Na vaša vprašanja o hipertenziji bo v petkovem svetovalnem servisu odgovarjala doc. dr. Jana Brguljan Hitij, dr. med., predstojnica Kliničnega oddelka za hipertenzijo UKC Ljubljana. Pokličite ali nam pišite.
Serafina Dežman je bila ena prvih in najpomembnejših meteoroloških opazovalk, ki je beležila podatke o vremenu med leti 1861 in 1895 v Ljubljani, zato jo štejemo med pionirje na področju eksperimentalne fizike in meteorologije. Njeno poslanstvo še danes nadaljuje približno 280 meteoroloških opazovalcev, ki trikrat dnevno opravljajo meritve na podnebnih postajah. Prav njim, njihovem delu in zgodovini se posveča tokratna Jutranja vremenska fronta.
Generalna skupščina Združenih narodov je 30. maj razglasila za Mednarodni dan krompirja. Ta gomoljnica danes predstavlja tretjo najpomembnejšo prehransko rastlino na svetu, ki so jo sicer gojili že pred več kot 7 tisoč leti. Različni narodi so ga poimenovali različno - medtem ko so nekateri ohranili besedo v izvirniku, torej indijanskem jeziku, smo drugi - tudi Slovenci - besedo prevzeli iz nemščine. “Zemeljska hruška” je v središču tokratnega Petka brez pravila, o njeni etimologiji in frazemih pa smo govorili z dr. Markom Snojem z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Valvasorjevo nagrado za naj muzej leta so podelili Muzeju novejše zgodovine Celje. Gre za novo kategorijo stanovskih priznanj, ki jih na področju muzejske dejavnosti podeljuje Skupnost muzejev Slovenije. V obrazložitvi so poudarili fotohišo Pelikan, v kateri sta največji zaklad kar dva ohranjena ateljeja znamenitega celjskega fotografa Josipa Pelikana. Predstavitev fotografske kulturne dediščine ni pomembna le v nacionalnem, ampak tudi v evropskem prostoru. V okviru celjskega Muzeja novejše zgodovine, ki skrbi za ohranjanje spomina na polpreteklo zgodovino, deluje tudi edini slovenski otroški muzej Hermanov Brlog. Celjski muzej posebno pozornost namenja ranljivim skupinam, predstavitve so dostopne gibalno oviranim ljudem, prilagajajo jih slepim in slabovidnim.
Zadnjih nekaj let tudi v Sloveniji prihajajo v ospredje drugačna razmišljanja o pristopu k osebam, ki se znajdejo v psihični stiski ali imajo duševno bolezen. Razmišljamo o spremembah v sistemu zdravljenja duševnih bolezni. Ključna beseda je dezinstitucionalizacija. Med 8. in 13. junijem bo v Slovenijo pripotoval Konj Marko (Marco Cavallo*), nas obvešča sociologinja dr. Sonja Bezjak, direktorica Muzeja norosti Trate. Konj Marko je štirimetrska sinjemodra skulptura iz lesa in papirja, s katero so se pacienti psihiatrične bolnišnice v Trstu leta 1973 prvič podali po mestnih ulicah. Postal je simbol dezinstitucionalizacije. Slovenski organizatorji želijo s Konjem Markom opozoriti na zamudo slovenske države in družbe pri spoznavanju sprememb, ki jih je tik za slovensko mejo sprožil psihiater in humanist Franco Basaglia (1924-1980). Foto: Davide Folloni, cc
V četrtkovem Svetovalnem servisu po deveti uri bo z nami travmatolog Aleš Fischinger, dr. med. iz UKC Ljubljana. Kirurgi s pravilno tehniko šivanja in rokovanjem s tkivom poskrbijo, da se rana po operaciji lepo celi. Celjenje je lahko kompleksno in ko je brazgotina enkrat že zrela, je za ustrezno nego prepozno. V oddaji nas bo zanimalo tudi, kako prepoznati vnetje ter kakšne kreme in obliže izbrati.
Ob mednarodnem tednu gibanja nam je še posebej teknilo vprašanje posluašalca Andreja, ki nam je pisal z vprašanjem o povezavi med nogami in možgani. Kako, recimo med rekreativnim tekom, poteka ta povezava in kaj vse obsega je Mojca Delač vprašala prof. dr. Vojka Strojnika, vodjo Laboratorija za kineziologijo na Fakulteti za šport v Ljubljani. Razgibajte možgane skupaj z nami v četrtkovem jutru, pa bo tudi gibanje lažje!
Če želimo ugotoviti, koliko nas določena stvar stane, moramo sešteti stroške investicije, obratovanja in vzdrževanja. Vzdrževalna dela na enostanovanjskih objektih ali družinskih hišah vključujejo dela na obodu stavbe, na ogrevalnem in prezračevalnem sistemu. Kaj lahko naredimo sami, kaj naj prepustimo strokovnjakom? Pri tem ne smemo pozabiti tudi na žlebove, dimnike, vodovodne in ogrevalne razvode, odtoke, tesnjenje oken in filtre klimatskih naprav. Zdaj je pravi čas, da preverite vmesne rezultate svojega energetskega knjigovodstva. Gost sredinega svetovalnega servisa bo neodvisni energetski svetovalec Bojan Žnidaršič. Vprašanja lahko zapišete tudi na spletni strani prvi.rtvslo.si ali pokličete med oddajo.
Nuša Marinc je ustanoviteljica in formulatorka Nanu naravne kozmetike, ki zagovarja holističen pristop do zdravja - in odnosa do kože. V tokratni podjetniški Radiosferi nam pove, da ni vsaka domača kozmetika hkrati naravna, obenem pa nas povabi, da smo pri izbiri kozmetičnih izdelkov pozorni predvsem na sestavine ter izdelkov ne sodimo po embalaži.
Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar bo moral drugič v tem mandatu pred državnim zborom pojasnjevati očitke iz interpelacije. Včeraj so jo namreč zoper njega vložili poslanci iz vrst NSi in Demokratov. Med drugim mu očitajo neustrezen odziv ob aferi izkoriščanja tujih delavcev in problematično reorganizacijo centra za varovanje. Drugi poudarki oddaje:Ameriško vrhovno sodišče dovolilo suspenz že drugega programa za zaščito priseljencev. Dan brez tobaka letos pod geslom »Razkrijmo manipulacije tobačne industrije« .Mehičan Isaac del Toro le še korak od skupne zmage na kolesarski dirki po Italiji.
Poslanci iz vrst NSi in Demokratov so vložili interpelacijo ministra za notranje zadeve Boštjana Poklukarja. V večini ponavljajo očitke iz prve interpelacije, dodajajo pa očitke v zvezi z domnevno vpletenostjo v preiskavo trgovine s filipinskimi delavci. Minister Poklukar je v odzivu zapisal, da bo očitke argumentirano zavrnil.
Notranji minister Boštjan Poklukar se bo moral v državnem zboru znova zagovarjati zaradi interpelacije, ki so jo tokrat zoper njega vložili poslanci NSi in Demokratov. Med drugim mu očitajo neurejene razmere v centru za varovanje in zaščito, pa tudi, da je vpleten v preiskavo zaradi domnevne trgovine z ljudmi. V prvem odzivu na interpelacijo je minister Poklukar sporočil, da predlagatelje očitno moti dobro delo ministrstva in policije.Še nekaj drugih poudarkov oddaje:- Iz Francije in Nemčije zaostrene kritike izraelskega ravnanja v Gazi- Ukrajina še brez odločitve o udeležbi na pogajanjih z Rusijo v ponedeljek- Teja Belak za las brez medalje v preskoku na evropskem prvenstvu v športni gimnastiki
Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.
Na Centrih za socialno delo bo s ponedeljkom mogoče začeti vlagati vloge za pravice iz dolgotrajne oskrbe, najprej za oskrbo na domu. Pravice se bodo uveljavile postopno; najprej bo torej z julijem začela veljati oskrba na domu, z decembrom pa dolgotrajna oskrba v domovih in denarni prejemek. Kot je znano, bomo s prvim julijem tudi začeli plačevati nov prispevek za dolgotrajno oskrbo v višini enega odstotka bruto plače.Drugi poudarki oddaje:- Čeprav Trumpove carine znova veljajo, je sredina sodna razveljavitev uvoznih dajatev oslabila njegova pogajalska izhodišča.- Na forumu o stanovanjski problematiki predsednica države Pirc Musar poudarila nujnost vzpostavitve razmer za dostojno bivanje vsakogar.- Začel se je 16-ti Znanstival, ki v treh dneh obiskovalcem vseh starosti ponuja 110 znanstvenih šovov, predavanj in delavnic.
V oddaji še o naslednjih temah: - V Ajdovščini precejšnja podražitev najemnin javnih stanovanj. - V Logatcu odpirajo del povezovalne ceste med obrtnima conama.- V Škofji Loki so se poklonili spominu na pesnico Nežo Maurer. - V Ribnici pomembni obletnici tamkajšnjih gsilcev.
Dvomesečnega premirja v Gazi, kot kaže, ne bo. Izrael je sicer podprl ameriški predlog, Hamas pa mu ni naklonjen, saj da ne izpolnjuje ključnih zahtev Palestincev in ne zagotavlja možnosti trajnega končanja vojne. Izraelska vojska medtem nadaljuje obsežne napade, znova je streljala tudi na ljudi, ki so se skušali prebiti do točke za razdeljevanje pomoči.Druge teme:- Predsednica Pirc Musar na forumu o bivanjski problematiki: premalo javnih najemnih stanovanj, težava tudi visoke cene- V parlamentu predlog zakona za enakopravnejše vključevanje gluho-slepih v družbo- Vlada v odločanje o financiranju novega smučišča Kanin
Tommy Budin in Denis Daneu sta akademsko izobražena glasbenika s Tržaškega, ki že pet let igrata v Ansamblu Saše Avsenika. Ko sta opravila avdicijo in bila sprejeta v ansambel, so se jima uresničile sanje, pravita, saj sta z narodozabavno glasbo povezana od najzgodneših let. In kako je potovati po vsem svetu in spoznavati rojake na drugih kontinentih? Se ljudje čudijo, da govorita slovensko, čeprav prihajata iz Italije? Kako je z domom in domovino?Prisluhnite!
Ta teden nas je pretresel napad medveda na žensko. Znova so se odprla številna vprašanja o tem, kje je meja med varovanjem divjih živali in zagotavljanjem varnosti ljudi, javnost pa se zdi precej polarizirana. O tem, ali so populacije medvedov dovolj nadzorovane, ali so mehanizmi za preprečevanje konfliktov z ljudmi ustrezni in o njenih izkušnjah z medvedom se v tokratni epizodi Ob osmih pogovarjamo s poznavalko področja, našo novinarko Sabrino Mulec.
Združene države so oblikovale nov predlog premirja v Gazi, ki predvideva 60-dnevno prekinitev ognja in izpustitev nekaj izraelskih talcev v zameno za palestinske zapornike, po podpisu pa takojšnje pošiljanje pomoči v Gazo. Hamas je po poročanju nekaterih medijev napovedal zavrnitev predloga, saj ta ne predvideva končanja vojne.V oddaji tudi o tem:- Začasna pravna zmaga Trumpove administracije: po pritožbi Bele hiše uvozne carine spet veljavne.- Vlada sklenila kompromis glede novele zakona o vrtcih: v občinah in vrtcih so vsaj delno zadovoljni. - Cankarjeva nagrada Barbari Korun za pesniško zbirko Vnazaj o izginjanju vere v človečnost.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Medtem ko divja ena vojna na evropskih tleh, druga na pragu Evrope in se ob spremljavi carinske vojne sesuva povojna ureditev sveta, se v Sloveniji največ pogovarjamo o privilegijih, kar je najbolj jasno demonstriral referendum o izrednih pokojninah umetnikov, razmišlja Primož Cirman, odgovorni urednik portala Necenzurirano: »Kot bi Slovenci živeli v votlini, kjer ni zaznati neurja, ki divja zunaj.« In tako kot se v mednarodni skupnosti moč koncentrira v rokah dveh velesil, smo na domačem prizorišču priča izraziti polarizaciji. »Slovenci živimo v dveh votlinah,« dodaja Suzana Kos, komentatorka in voditeljica na portalu Info360. »Del jih živi v votlini Janeza Janše, drugi del pa v votlini tistega, ki je v določenem trenutku njegov nasprotnik.« Med našo debato je vladni trojček predstavljal rezultate triletnega sobivanja na oblasti, a je predstavitev dosežkov zmotila objava KPK, da je zaznala utemeljen sum kršitve določb nasprotja interesov v zadevi Karigador. Kako lahko vpliva na politično dinamiko v letu pred volitvami, ki jo že narekujejo sporočila Janeza Janše na nedavnem kongresu in Roberta Goloba na strankarskem Festivalu Svobode. Vabljeni v našo družbo!
Gost 36. epizode Srce bije za posel je partner in izvršni direktor nepremičninske družbe Equinox Matej Rigelnik. Kot izvrsten poznavalec nepremičninskega trga je prepričan, da je izpostavljenost Slovenk in Slovencev na področju nepremičnin odločno prevelika. Po njegovem smo pravi "nepremičninski tajkuni", v primerjavi z drugimi evropskimi narodi. Svojo izjavo podpre s številkami: 300 milijard evrov premoženja imamo v nepremičninah, zgolj 30 milijard v bankah.
Psihopati iščejo izključno moč in nadzor. Njih samo to zanima.
Opoziciji je prvič v mandatu Golobove vlade uspel veliki met – zmagati na referendumu, in sicer o dodatkih k pokojninam izjemnih umetnikom. Kaj to pomeni za politično prizorišče leto pred volitvami? Je zmaga desne sredine že zagotovljena? Je s pozivi k bojkotu vladna koalicija naredila strateško napako ali le ublažila neizbežen poraz? Je desna sredina res tako enotna, kot se je pokazalo v nedeljo? In ali je leva sredina res tako sprta, da je že zapravila svoje možnosti na prihodnjih volitvah? Gašper Lubej, komentator in urednik na Siolu, je bil na referendumski večer v štabu SDS, Žiga Bonča, novinar in voditelj na POP TV, pa v štabu Gibanja Svoboda. Oba sta torej spremljala dogajanje iz prve vrste in oba razumeta kontekst in posledice preko ograj dnevne politike. Komentiramo tudi fenomen politika, ki vodi stranko od leta 1993 in se mu 24.maja obeta še en mandat. Je Janez Janša po več kot tridesetih letih na čelu SDS in številnih porazih močnejši kot kadar koli prej? Odgovorimo v novi epizodi podkasta o politiki Umetnost možnega. Na poslušanje!
Gostja 35. epizode Srce bije za posel je direktorica Siemens Slovenija, Hrvaška in Srbija Medeja Lončar. Čas v katerem živimo zahteva veliko prilagoditev; dolgoročno načrtovanje je skorajda nemogoče. Situacija se na področju novih tehnologij spreminja dnevno, politični sistem pa je še vedno zasidran v preteklosti. Politiki ne poznajo posledic, ki jih ta hiter razvoj prinaša za družbo, ugotavlja sogovornica. Dodaja, da bi moralo biti sodelovanja med politiko, gospodarstvom ter civilno družbo več, a ker ga je vse manj, to sproža napetosti med akterji.
V težavah sta ta čas predsednik vlade Robert Golob in vodja največje opozicijske stranke Janez Janša. Prvi se ne more otresti očitka o konfliktu interesov, ker je šel na počitnice v hišo poslovneža Tomaža Subotiča, ki je bil nekaj časa tudi nadzornik dveh javnih bolnišnic. Drugi je v še večjih težavah, saj mu grozi celo zaporna kazen. Ali to odpira prostor drugim političnim igralcem? Ne nujno, a lahko se zgodijo tudi velike spremembe, menita najina tokratna sogovornika, Matej Grošelj, novinar Večera in Rok Čakš, urednik več spletnih portalov in zaganjalec projekta Zanima.me. Petkova sodba celjskega sodišča bo nedvomno imela politične posledice – če bo Janša obsojen ali če bo oproščen. Referendum, ki bo 11. maja, bo neke vrste prvi test. »To je Janšev referendum,« pravi Matej, ki meni, da bo SDS s pomočjo NSi težko zbrala 340 tisoč glasov proti zakonu. Rok pa meni, da to ni nemogoče, ker bo kampanja postavljala v ospredje napake vlade in (domnevne) privilegije, na kar so številni državljani še posebej občutljivi. Oba pa se strinjata, da se Logar pri tej temi verjetno ne bo jasno opredeljeval, čeprav je v parlamentu, tako kot SDS in NSi, glasoval proti. Ali to nakazuje možnost, da nove stranke računajo na možnost raznobarvne koalicije brez GS in SDS? Več v novi epizodi podkasta, ki je že v celoti v predvolilnih barvah ...
Ljubezen ne boli in ne ruši samospoštovanja.
Kot vroče žemljice svežo raziskavo Ogledalo Slovenije je v podkast Umetnost možnega prinesel Andraž Zorko, partner v družbi Valicon in redni komentator v LD;GD. Nekaj rezultatov preseneča – ob več kot leto dni trajajoči stavki zdravnikov občutna rast zaupanja v zdravstvo in zdravnike kot poklic. »Percepcija zdravstva, ki nastaja na podlagi objav v medijih, je eno, osebna izkušnja pa nekaj povsem drugega in bolj kot je izkušnja nedavna, višja je stopnja zadovoljstva,« povzema Zorko rezultate raziskave Ogledalo Slovenije, ki je na drugi strani pokazala opazen padec zaupanja v policijo. Prvaki med poklici ostajajo gasilci, civilna zaščita in reševalci, na drugi strani pa v času razpisa referenduma o dodatkih k pokojnini za izjemne umetnike beležijo izrazit padec zaupanja – umetniki. V pogovoru seveda tudi o tem, na kateri točki smo leto pred volitvami; Gibanje Svoboda je sicer prepolovilo podporo, a ostaja vodilna stranka na levem političnem polu. Kdo ali kaj jo lahko ogrozi? Na desni kaže, da SDS ne namerava posegati izven običajnega volilnega bazena, svojo volilno bazo držijo v visoki pripravljenosti za vsak primer, če bi bile volitve še pred rednim rokom.
Od kod se je vzel navdih za prvi slovenski satelit, se je pred leti, ko smo (in to večkrat) čakali na izstrelitev slovenskih satelitov, spraševal Aljoša. Da je za vse skupaj kriv (ali pa zaslužen) Marko Peljhan, intermedijski umetnik in profesor na kalifornijski univerzi v Santa Barbari, je bil morda nekoliko presenetljiv odgovor. Ali pa tudi ne. Za vse, ki poznajo Marka Peljhana in njegovo umetniško ustvarjanje, ki je od nekdaj povezano z najsodobnejšo tehnologijo, še zlasti vesoljsko, je samoumevno, da je na idejo za slovenski satelit prišel prav on. Za vse, ki ga ne, pa bo vse jasno po tem pogovoru, v katerem nas Peljhan popelje skozi ključne postaje v življenju: od navdušenega radioamaterstva v otroštvu v Novi Gorici, prek izletov v Zvezdno mesto, da je organiziral videokonferenco med kozmonavti na Miru in Slovenijo, do hekanja satelitov, ko je analogna tehnologija to še dopuščala.
Bodo obrambne zadeve zaznamovale zadnje leto pred volitvami in zlasti predvolilno kampanjo? Ali se bomo pogovarjali o dodatkih k pokojninam za izstopajoče dosežke na področju kulture? Ali o dvigovanju krila predsednice državnega zbora? Odgovorni urednik Reporterja Silvester Šurla meni, da ne. Verjame, da bo kakovost življenja ostala ključno vprašanje v predvolilni kampanji in da se bomo pogovarjali o davkih in življenjskih stroških. Z vprašanji varnosti in obrambe se bodo bolj intenzivno morale soočiti stranke levo od sredine med seboj, kajti na desnici nimajo večjih težav z dvigovanjem izdatkov za obrambo. Diferenciacija v odnosu do teh vprašanj bo torej potekala na levici, a na zadevo bo treba gledati širše, poudari komentator Dela Uroš Esih, kajti – odpornost, o kateri v času našega pogovora poteka vladni posvet na Brdu pri Kranju, je širša tema kot zgolj obrambno oz. vojaško trošenje. Na kocki ni le militarizacija družbe, ampak širši družbeni kontekst. Več pa v novi epizodi, v kateri govorimo tudi o razmerjih med političnimi akterji na javnomnenjskih lestvicah, sporih na desnici in novih akterjih na politični tržnici. Na poslušanje.
Estrogen ima pomemben vpliv tudi na imunski sistem, kar so ugotovili v obdobju pandemije koronavirusa.
V letu 2016 , ko smo začeli prenose živih oddaj, so se v studiu 13 zvrstili ansambli: Golte; Alpski kvintet; Ansambel Roka Žlindre; Spopad harmonik Miha Debevca in Tomaža Rožanca; Pajdaši; Ansambel Saša Avsenika; Slovenski muzikanti; Mladi Pomurci; Ansambel Vihar; Tanja Podkrižnik in njen trio ter trio MikaNas, kot zadnji pa se je v decembru predstavil Ansambel Sekstakord. S tem smo končali prvo sezono živih oddaj. Konec januarja 2017 (točneje 26. januarja) pa se nam je v živem četrtkovem večeru predstavil takrat še dokaj mlad in obetaven ansambel, Ansambel Vikend. Od takrat je minilo že kar nekaj časa in oktobra lani je ansambel Vikend praznoval že petnajsto obletnico delovanja. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.
25. maja leta 1936 se je rodila ena izmed najbolj priljubljenih pevk zlate dobe slovenske popevke Marjana Deržaj. S svojimi izvrstnimi interpretacijami se je za vedno zapisala v slovensko glasbeno zgodovino. Za Marjano so ustvarjali eminentni avtorji tistega časa. Posnela je več kaset in plošč in redno nastopala na takratnih jugoslovanskih festivalih, kjer je redno prejemala nagrade. Njen glas je bil močan in temen, rahlo zamolkel in žameten ter zelo prepoznaven. Slovela je tudi po tem, da je znala navezati pristen stik s poslušalci. Vedno je bila nasmejana, prijazna, niti malo zvezdniška. Marjane se v Godbah z zgodbo spominjamo z njenimi uspešnicami.
V oddaji poslušamo nekaj skladb z novega albuma We Will Never Be The Same Tomaža Gajšta in Big Banda RTV Slovenija pod vodstvom Lojzeta Krajnčana.
Oddaja Slovenska zemlja v pesmi in besedi tokrat predstavlja nov, pomenljivo-izpoveden glasbeni projekt Nike Prusnik in bratov Poljanec. Nov album, ki ga vznemirjata zvočnost in mogočnost narave, bodo predstavili na festivalu Druga godba, 31. maja, na Vodnikovi domačiji. Pred tem, pa bomo nekaterim skladbam lahko prisluhnili že v nocojšnji oddaji. V studiu sta se glasbeni urednici Tini Žun pridružila avtorica glasbe in besedil, pevka Nika Prusnik in so-avtor aranžmajev, eden od bratov Poljanec, tolkalec in pevec Luka Poljanec.
V sodelovanju s festivalom Druga godba tokrat nastopa poljski trio Sutari, ki ga sestavljajo: Basia Songin, Kasia Kapela in Karolina Matuszkiewicz.
V nocojšnji Etnofoniji bomo podrobneje predstavili program drugega, petkovega dne Druge godbe ter med drugim poslušali odlično malijsko zasedbo Songhoy Blues.
Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120-minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.
Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Lucija Grm.
Ibrahimu Maaloufu, ki ga boste slišali v nocojšnjem koncertu s festivala Druga godba, je bila trobenta položena v zibelko v rojstnem Bejrutu. Za to je zaslužen njegov oče, ki je izumil trobento s četrtim ventilom. Mikrotonalno igranje z dodatnim ventilom je trobenti odprlo popolnoma nov zvočni svet, Maalouf pa ga je mojstrsko vpeljal v različne glasbene zvrsti. Že kot mladenič, okičen z nagradami v klasični glasbi, je razvijal svoj potencial kot izjemen improvizator, skladatelj, producent in učitelj ter predvsem kot koncertni izvajalec, ki navdušuje množice po svetu.
V začetku leta smo si znova zastavili vprašanje: je najlepši šanson že napisan? Zdaj vam lahko ponudimo del odgovora: skladbe za Festival slovenskega šansona 2025 so napisane in med njimi je v preteklem tednu strokovna komisija izbrala 11 nastopajočih, ki potujejo na festivalski oder. Svoje poglede na letošnji izbor z nami delijo vsi trije člani komisije: Vita Mavrič, Goran Dekleva in Rudi Pančur, obenem pa napovemo dogajanje na preostalih dveh letošnjih festivalskih večerih.
Pred kratkim je minilo leto dni, odkar se je poslovil Rudi Poljanšek, harmonikar in gonilna sila Ansambla bratov Poljanšek, ustanovljenega leta 1971. Veljal je za godca, ki se je s svojimi deli znal izredno subtilno približati občutljivim slovenskim poslušalcem. Radi so ga poslušali tako v rojstni Tuhinjski dolini kot tudi drugod in kar nekaj skladb je, ki bodo še dolgo spominjale nanj, dokler ne bodo nekega dne ponarodele. Njegova glasba in spomin na Rudija Poljanška sta rdeča nit tokratne oddaje. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodno-zabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodno-zabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.
HUDO je potekal s terena, in sicer iz Bohinja, kjer smo preverili, kako mladi živijo na območju, ki je zaradi svojih naravnih znamenitosti in posebnosti zaščiteno. Del Bohinja namreč sodi v Triglavski narodni park, OŠ dr. Janeza Mencingerja pa v Skupnost šol Biosfernega območja Julijskih Alp. Kaj raste v šolskem rastlinjaku in zeliščnem vrtu, kako učenci skrbijo za živali in kakšen odnos imajo do okolja, v katerem živijo? Več izveste v oddaji HUDO.
Smeh je pol zdravja, tako se glasi slovenski pregovor, in ker je za zdravje treba skrbeti, bomo to storili kar v tokratni oddaji Radijski ringaraja. Kako? Smejali se bomo na ves glas! Pripravite svoje obrazne in trebušne mišice na eksplozijo smeha, ki vam jo bodo pripravili tretješolci iz OŠ Spodnja Šiška. Skupaj bomo razmišljali, kaj pravzaprav smeh je, zakaj nastane, izvedeli boste tudi kakšno zabavno šalo, s katero boste lahko nasmejali svojo družino ali prijatelje. Bodite z nami v soboto po 8.00 na Prvem!
Pameti se ne da kupiti.Pripoveduje: Jernej Kuntner.Japonska pravljica.Posneto v studiih Radia Slovenija 1995.
Na OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica je doma petje. Kako se imajo mladi, ki so del pevskega zbora, izvemo na terenu, ko bo HUDO potekal kar iz Bohinja!
... Nudi zavetje izgubljenemu sončnemu žarku …Pripoveduje: Simona Zorc RamovšNapisala: Valerija Skrinjar TvrzPosneto v studiih Radia Slovenija 1998.
Miška spozna, da je najlepše doma.Pripoveduje: Ljerka Belak.Napisala: Draga Puc.Posneto v studiih Radia Slovenija 2004.
Kako je tretji sin Tepko dobil krono in še dolgo modro vladal.Pripoveduje: Saša Tabaković.Avtorja: Jacob in Wilhelm Grimm.Prevedla: Polonca Kovač.Režiser in avtor cikla Čebelice: Klemen Markovčič.Oblikovalec zvoka: Urban Gruden.Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina.Praznik čebel in Čebelice. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, maj 2022.
Rožljaj, Žlampaj in Dante ne potrebujejo prav nikakršnih priprav za vlogo zmajev, bili so že sami po sebi prav lepo zmajasti. Predstava se je lahko začela …Pripoveduje: Miranda Trnjanin.Avtorica: Marjeta Rovšek.Režiserka: Ana Krauthaker. Tonska mojstrica: Sonja Strenar.Glasbeni oblikovalec: Luka Hočevar.Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2021. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, marec 2022.
Med 19. in 25. majem smo v počastitev svetovnega dneva čebel na Prvem programu Radia Slovenija že osmo leto pripravili cikel sedmih novih pravljic iz priljubljene otroške knjižne zbirke Čebelica, ob kateri so in še odraščajo generacije. Zadnja v nizu je pravljica Frana Milčinskega: Zakleti grad. O treh skopuhinjah, mladeniču, ki s svojo dobroto odreši prekletstvo in tem, da za srečo človek ne potrebuje zakladov, pač pa le dobroto, pogum in dobro srce.Pripovedovalec: Matej Puc. Avtor besedila: Fran Milčinski.Avtor idejne zasnove cikla Čebelice in režiser oddaj: Klemen Markovčič.Tonski mojster: Urban Gruden.Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina.Urednica oddaje Lahko noč, otroci!: Alja Verbole.Urednica Uredništva izobraževalnega, otroškega in mladinskega ter dokumentarno-feljtonskega programa: Špela Šebenik.Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, maj 2024.
Kmalu se bo zdanilo. Velika podlasica, izkušena lovka, bo morala preživeti nov dan med plenilci in hkrati zmagati v bitkah za zavetje!Velika podlasica ali hermelin je majhna mesojeda žival, ki spada v družino kun, njena pojava je elegantna, kožuh pa zelo cenjen. Predstavlja simbol Bretanje, francoske pokrajine, v srednjem veku so jo imeli tudi za hišnega ljubljenčka. Živi v hladnejših območjih ali gorskih pokrajinah nad tisoč metri nadmorske višine, predvsem v Evropi. Življenje tega sesalca se razlikuje glede na letni čas, pozimi je dejaven ponoči, poleti pa predvsem podnevi. Lahko se postavi na zadnje noge, še posebno, kadar je na preži. Zelo dobro pleza in tudi plava. Ob nevarnosti se rezko oglaša, to naj bi pregnalo sovražnika. Med spanjem se, zato da ohrani toploto, zvije v klobčič in položi glavo na svoj rep. Ko zverinica sreča gospoda človeka, se splete lepa zgodba. Avtor literarnega dela: Thibault Marthi Avtorica prevoda: Anamarija Štukelj CusmaRežiserka: Saška RakefIgralca: Blaž Šef in Anja NovakMojstra zvoka: Urban Gruden, Matjaž MikličUrednik oddaj: Alen JelenOdgovorna urednica: Ingrid Kovač BrusLektorici: Tinka Kos Fonetičarka: Mateja Juričan
Zgodba se dogaja med borovničevimi škrati, nastopajo pa še jež, žabica, veverica in jazbec. Mali škratek Borovniček žalosti mamo Borovničar, ker noče jesti borovnic.Režiserka: Irena GlonarDramaturg: Ervin FritzTonski mojster: Jure CulibergAvtor izvirne glasbe: Aldo KumarIzvajalec glasbe (pevec): Jure IvanušičŠkratek Borovniček – Vitja ČretnikMama Borovničar – Saša MihelčičOčka Borovničar – Zvone HribarJež – Dare ValičŽabica – Polona JuhVeverica – Polona VetrihJazbec – Aleš ValičUredništvo igranega programa.Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2002.
V oddaji gostimo Celjana Petra Fermeta, športnika, ki živi in dela v Nemčiji. Aktiven je na nogometnem področju in ljubezen do nogometa ga je pred desetletjem tudi pripeljala v Nemčijo. Ustavljamo se tudi pri slovenskih rojakih na Švedskem, kjer se slovenska skupnost pripravlja na tradicionalno vseslovensko srečanje v Vadsteni, podajamo pa se tudi v Srbijo in predstavljamo 19.Literarno srečanje Naša slovenska beseda, ki poteka v organizaciji Društva Slovencev Planika v Zrenjaninu.
V tokratni oddaji Sami naši najprej obiščemo Forum Tomizza – literarni festival, ki povezuje tri mesta in tri jezike. Nato prisluhnemo vizualnemu umetniku Dinu Spahiću, ki se v DobriVagi predstavlja z razstavo To the Floor. Za konec pa še pogovor s hrvaškim režiserjem Pavom Marinkovićem, avtorjem filma Bosanski lonec, o ustvarjanju na meji kultur, humorju in družbeni kritiki.
Po dopolnjenem predlogu dopolnitev zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih se bo v primeru ugotovitve inšpektorata za šolstvo, da otrok iz neopravičljivih razlogov ne hodi v šolo, enemu od staršev tri mesece izplačeval otroški dodatek v materialni obliki. O ukrepih so tisti, ki dnevno delajo z romskimi starši in otroki, skeptični. V Puconcih so v okviru nacionalne platforme Siforoma govorili o izzivih pri urejanju bivanjskih pogojev pripadnic in pripadnikov romske skupnosti v občinah z evidentiranimi romskimi naselji. Opozorili so, da tudi v Pomurju razmere romske skupnosti niso tako bleščeče, kot si morda ljudje mislijo. V tokratni rubriki romskega jezika pa bomo govorili o stari umetnosti Romov, napovedovanja prihodnosti – vedeževanju.
V Furlaniji – Julijski krajini primanjkuje usposobljenih slovensko govorečih učiteljev in profesorjev. Dodatne ovire povzročajo težave pri priznavanju strokovnih nazivov in poklicnih kvalifikacij, pridobljenih v Sloveniji. O tem so razpravljali tudi na 4. deželni konferenci o zaščiti slovenske jezikovne manjšine v Italiji. Kakšne rešitve predlagajo?
Pogovarjali smo se s strastnim čebelarjem z Malte Markom Porento, ki nas je popeljal v svet čebel, beseda je tekla o čebelarjenju na Malti, malteških čebelah, medu pa tudi o vsakdanjem utripu v tej otoški državici, gostili smo tudi mladega avtoserviserja iz Ljubljane Nika Pristavca, ki se je pred leti odločil, da bo karierno pot, povezano z avtomobili, nadaljeval v Nemčiji. V oddaji pa smo pripravili tudi nekaj utrinkov z nedavnega gostovanja učencev slovenskega dopolnilnega pouka iz Srbije v Brežicah.
V tokratni oddaji Sami naši na Prvem spoznajte Gorana Bojčevskega – vrhunskega klarinetista z makedonskimi koreninami, ki iz Celja osvaja svet z glasbenim slogom balkan nuevo. Obiščemo tudi koncert beograjskega benda Gazorpazorp, ki s svojim svežim postpankovskim zvokom odpira novo poglavje srbskega vala. Za konec pa še pogovor o priseljenski književnosti s pisatelji, ki pišejo v več jezikih, z več identitetami in spomini.
25 občin z evidentiranimi romskimi naselji od leta 2021 prejema dodatna sredstva iz državnega proračuna za urejanje razmer in potreb romske skupnosti. Sredstva so bila do letošnjega marca, ko je bila sprejeta novela zakona o financiranju občin, nenamenska, in zato občine niso bile dolžne poročati o njihovi porabi. Po novem, bodo morale o namenski porabi dodatnih sredstev, ki jih prejemajo, poročati vladnemu uradu za narodnosti. Letos je država občinam skupno namenila 9.204.587 evrov. Preverjamo, kako bodo sredstva porabile občine, ki iz tega naslova prejemajo največ sredstev. V oddaji tudi krajša reportaža s prvega festivala romske in kvir kulture v Murski Soboti.
Ali je 70 let po podpisu avstrijske državne pogodbe še mogoče pričakovati dejansko uresničitev pravic, zapisanih v njenem 7. členu? Če do tega ne bo prišlo kmalu, uresničitev ne bo več potrebna, opozarja naš sogovornik, znani koroški slovenski odvetnik Rudi Vouk.
Slovenska zborovska dejavnost je zelo priljubljena tudi pri slovenskih rojakih v Argentini. O tem pričajo številne pevske skupine, ki delujejo v okviru slovenske skupnosti v tej južnoameriški državi. Tudi Slovenci v Mendozi radi prepevajo, to pa dokazuje tudi Slovenski mendoški oktet, ki tam deluje že več kot četrt stoletja. Te dni se je predstavil tudi v Sloveniji, gostovanje pa je sklenil z nastopom v Slovenski filharmoniji. Slovenski mendoški oktet predstavljamo v oddaji, v kateri gostimo tudi slovensko rojakinjo iz Kanade Marijo Ahačič Pollak, glasbenico, zborovodkinjo, radijsko voditeljico in urednico, predvsem pa neutrudno članico slovenske skupnosti v Torontu. Podajamo pa se tudi k našim rojakom v Tuzlo, kjer so pripravili že tradicionalno 24. Srečanje učencev slovenskega jezika in kulture v Bosni in Hercegovini.
V tokratni oddaji Sami naši bomo osvetlili tri zgodbe o angažmaju, umetnosti in kritičnem mišljenju. Najprej bomo poslušali o pobudi za zagotavljanje primernih obrokov za vse otroke v slovenskih šolah in vrtcih – ker lakota ne sme biti sprejemljiva resničnost. Nato se bomo odpravili na plesno popotovanje z mrežo Moving Balkans, ki je v Ljubljani, Zagrebu in na Reki povezala najvidnejše sodobne plesalce regije in ponudila novo platformo sodelovanja in skupnosti. Za konec pa še gledališki režiser Oliver Frljić, ki se v Slovensko mladinsko gledališče vrača s predstavo Inkubator – z ostrim pogledom na umetnost, družbo in ideološke meje Evrope.
V občini Lendava živi nekaj več kot 270 Romov, pribl. 150 v edinem romskem naselju v Dolgi Vasi, ki ni še popolnoma legalizirano. Občina bo letos za urejanje razmer v romski skupnosti iz državnega proračuna dobila slabih 573 tisoč evrov. V zadnjih letih je uresničila kar nekaj infrastrukturnih naložb, a pobud in idej za urejanje naselja je še kar nekaj. Storilo bi se lahko še več, če bi bila komunikacija z občino boljša, opozarja predstavnica Romov v občinskem svetu občine Lendava. Na slabo komunikacijo z županom in dodatne izzive in težave opozarjajo tudi krajani naselja. V oddaji tudi o 80. obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča Bergen-Belsen v Nemčiji.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
HUDO je potekal s terena, in sicer iz Bohinja, kjer smo preverili, kako mladi živijo na območju, ki je zaradi svojih naravnih znamenitosti in posebnosti zaščiteno. Del Bohinja namreč sodi v Triglavski narodni park, OŠ dr. Janeza Mencingerja pa v Skupnost šol Biosfernega območja Julijskih Alp. Kaj raste v šolskem rastlinjaku in zeliščnem vrtu, kako učenci skrbijo za živali in kakšen odnos imajo do okolja, v katerem živijo? Več izveste v oddaji HUDO.
Smeh je pol zdravja, tako se glasi slovenski pregovor, in ker je za zdravje treba skrbeti, bomo to storili kar v tokratni oddaji Radijski ringaraja. Kako? Smejali se bomo na ves glas! Pripravite svoje obrazne in trebušne mišice na eksplozijo smeha, ki vam jo bodo pripravili tretješolci iz OŠ Spodnja Šiška. Skupaj bomo razmišljali, kaj pravzaprav smeh je, zakaj nastane, izvedeli boste tudi kakšno zabavno šalo, s katero boste lahko nasmejali svojo družino ali prijatelje. Bodite z nami v soboto po 8.00 na Prvem!
Živalski frazemi so v slovenskem jeziku pogosti in lahko bi jih našteli ogromno. Na primer: kot kra brez glave, beseda ni konj, medvedja usluga, kot maček okoli vrele kaše, biti na psu, tih kot miška, zdrav kot riba, rakom žvižgat, muha enodnevnica. Ampak tokrat se bomo osredotočili na frazem ali pregovor: Bolje vrabec v roki kakor golob na strehi. Spoznali bomo pomensko enake različice tega pregovora pri drugih narodih, spomnili se bomo na sopomenko, v kateri nastopata kos in goska in je žal skoraj pozabljena. Šli bomo po sledi mnogih frazemov in metafor, katerih osnovna sestavina je golob. Kiks pa bomo začeli s kiksom. Bojan Leskovec v tokratni epizodi gosti profesorja slovenščine, dr. Klemna Laha.
Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar bo moral drugič v tem mandatu pred državnim zborom pojasnjevati očitke iz interpelacije. Včeraj so jo namreč zoper njega vložili poslanci iz vrst NSi in Demokratov. Med drugim mu očitajo neustrezen odziv ob aferi izkoriščanja tujih delavcev in problematično reorganizacijo centra za varovanje. Drugi poudarki oddaje:Ameriško vrhovno sodišče dovolilo suspenz že drugega programa za zaščito priseljencev. Dan brez tobaka letos pod geslom »Razkrijmo manipulacije tobačne industrije« .Mehičan Isaac del Toro le še korak od skupne zmage na kolesarski dirki po Italiji.
Tokratna Lokalna junakinja prihaja iz osrčja Notranjske. Raziskovalka ljudskega izročila, pevka, pesnica, pisateljica, pripovedovalka pravljic in vsestranska umetnica, od leta 2022 pa tudi častna občanka občine Cerknice, Ljoba Jenče se že od konca 80-tih let prejšnjega stoletja posveča vsemu, kar je povezano z bogatim slovenskim narodopisjem. S pesmijo je prepotovala ves svet, vsako leto izvede tudi po 100 nastopov za odrasle in otroke, ki jim žlahtno narodovo dediščino predstavlja na nastopih v šolah po vsej Sloveniji.
Antični slovničar Terencijan Maver, ki je živel predvidoma konec 2. stoletja našega štetja, je v svoji knjigi O črkah, zlogih in metrih zapisal: »Knjige imajo svojo usodo.« Da je postalo sporočilo tega stavka kar najbolj resnično, priča dejstvo, da je omenjena Mavrova knjiga dolgo veljala za pozabljeno, dokler je šele v renesansi, in sicer leta 1493, niso ponovno odkrili v neki benediktinski opatiji na ozemlju današnje severne Italije. V svojem delu o črkah, zlogih in metrih Terencijan Maver ugotavlja, da ni pomembna zgolj intelektualna moč knjige, temveč sta njen vpliv in njeno razumevanje odvisna tudi od bralca. Celo najboljšo knjigo lahko uniči bralec, ki je ne razume oziroma ki ni sposoben dojeti njenega sporočila.Žal pa ni samo knjiga Terencijana Mavra doživela žalostne usode, da je bila dolgo pozabljena in je ohranjena le delno. Tudi njegovo misel so v kasnejši rabi predelali in skrajšali v sporočilo: »Skrivnostna so naših knjig pota.« Toda taka predelava zdaj govori le še o tem, da imajo knjige različne, zanimive usode. Morda namiguje še na dejstvo, da se pot, po kateri neka knjiga potuje skoz zgodovino, pogosto razide s potjo, na katero jo je želel usmeriti njen avtor. Je pa iz izvirnega izreka »Knjige imajo svojo usodo« z novo različico »Skrivnostna so naših knjig pota« danes izpuščeno pomembno sporočilo o tem, da je od bralca, torej od nas samih, ki knjigo jemljemo v roke, odvisno, kaj se bo z njo zgodilo v prihodnosti in kakšen družbeni vpliv bo imela. Na bralcih kot ljudeh je torej velika odgovornost, ali bodo sporočilo knjige doumeli, ga sprejeli in znali z njim kot z najboljšo popotnico stopati po svoji življenjski poti. Prav tako so bralci tisti, ki morajo znati ločiti dobro knjigo od slabe, resnico od laži, knjigo, ki nam prinaša klic ljubezni, od take, ki neti sovraštvo.
Poslanci iz vrst NSi in Demokratov so vložili interpelacijo ministra za notranje zadeve Boštjana Poklukarja. V večini ponavljajo očitke iz prve interpelacije, dodajajo pa očitke v zvezi z domnevno vpletenostjo v preiskavo trgovine s filipinskimi delavci. Minister Poklukar je v odzivu zapisal, da bo očitke argumentirano zavrnil.
V oddaji gostimo Celjana Petra Fermeta, športnika, ki živi in dela v Nemčiji. Aktiven je na nogometnem področju in ljubezen do nogometa ga je pred desetletjem tudi pripeljala v Nemčijo. Ustavljamo se tudi pri slovenskih rojakih na Švedskem, kjer se slovenska skupnost pripravlja na tradicionalno vseslovensko srečanje v Vadsteni, podajamo pa se tudi v Srbijo in predstavljamo 19.Literarno srečanje Naša slovenska beseda, ki poteka v organizaciji Društva Slovencev Planika v Zrenjaninu.
V zborniku The Resilience of History – se pravi: Odpornost zgodovine – mednarodna skupina raziskovalk in raziskovalcev premišljuje o vojnah ob razpadu Jugoslavije, kakor se nam kažejo skozi prizmo umetnosti
Pameti se ne da kupiti.Pripoveduje: Jernej Kuntner.Japonska pravljica.Posneto v studiih Radia Slovenija 1995.
