Sodelujte v oddaji in gostu postavite vprašanje.
Trumpova carinska vojna je zamajala svetovno gospodarstvo. Carine, uvedene brez vsakršne ekonomske logike, na eni strani puščajo razdejanje na borzah, na drugi grozijo z inflacijo in recesijo. Če bodo po zgledu Kitajske s protiukrepi sledile tudi druge države, se bomo vsekakor srečali z zmanjšanjem kupne moči in znižanjem življenjskega standarda. Kako bi se moral v teh zaostrenih razmerah odzvati Bruselj, kako se lahko zavarujejo slovenska podjetja in kje je varno zatočišče za naše prihranke? O tem v tokratnem Studiu ob 17.00.Sogovorniki: prof. dr. Igor Masten, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani,dr. iztok Seljak, Hidria, predsednik Združenja Manager,Aleš Lokar, Generali Investments.
Natanko pred enim letom, 9. aprila 2024, je dr. Katarina Bergant prisegla kot nova generalna državna tožilka. Takrat je poudarila, da si želi moderno, transparentno in učinkovito tožilsko organizacijo, katere temelj so samostojni, suvereni in primerno plačani državni tožilci, ki s svojim delom kot varuhi zakonitosti prispevajo k utrjevanju vladavine prava. Kje smo leto dni pozneje? Veliko je govora o neučinkovitosti pri pregonu korupcije, o pritiskih na tožilstvo, o varnosti tožilcev, ki rešujejo najzahtevnejše oblike organiziranega kriminala. V zadnjem času veliko govorimo o problematiki mladoletniškega kriminala. Kako na vse to gleda generalna državna tožilka, smo jo vprašali v tokratni oddaji Intervju.
Ob gradnji velikega Potniškega centra v Ljubljani železniško postajo čaka celovita prenova. Ministrstvo za infrastrukturo namerava odstraniti notranjo ureditev železniške postaje, ki je bila izvedena po arhitekturni rešitvi ateljeja arhitekta Marka Mušiča. Stavba glavne železniške postaje Ljubljana v bidermajerskem slogu je bila zgrajena leta 1848 in je druga najstarejša v Evropi. Železniška postaja je ponos vsakega mesta, ki mu je mar za lastno preteklost. Tako denimo tudi razred za umetnost SAZU posegom nasprotuje, zapisali so: 'Odločno nasprotujemo napovedani privatizaciji ter hotelizaciji objekta, zahtevamo, da od vsega začetka uveljavljeno pritličje kolodvora za vedno ostane javen mestni, potnikom in obiskovalcem namenjen prostor.' Foto: BOBO
Ljubiteljsko Kulturno društvo dr. Ivan Tavčar iz Poljan je pripravilo zanimiv projekt Narečje: od preprostosti do mojstrstva. Z njim želijo osvetliti in širši javnost predstaviti poljansko narečje, ki spada v rovtarsko skupino. Za to so se odločili v času, ko je globalizacija vse močnejša, v slovenskem jeziku pa vse več tujk. V Poljanski dolini narečje ohranjajo kot pomemben del identitete. Močno zaznamuje tudi tamkajšnje gledališče, slišno in prepoznavno je tudi v javnem življenju. Poljansko narečje ta mesec predstavljajo na tematskih večerih v Tavčarjevem dvorcu na Visokem.
Danes je prvi dan nove ekonomske realnosti: za Evropsko unijo in še okoli 60 držav začenjajo veljati še višje dodatne ameriške carine. Evropa se sooča z dilemo, ali naj odgovori na Trumpove pritiske z odločno protireakcijo ali naj umirjeno počaka, da ga h koraku nazaj prisilijo Američani sami. V tokratni epizodi Ob osmih o tem, ali naj se pripravimo na krizo - gost je strokovnjak za mednarodno politično ekonomijo Marko Lovec s Fakultete za družbene vede.
Lastniki stanovanj v večstanovanjskih stavbah se velikokrat srečujejo s številnimi izzivi in neznankami. Tudi glede upravljanja in plačevanja s sredstvi rezervnega sklada. V teh stavbah morajo etažni lastniki izbrati tudi upravnika. Kaj storiti, če ta ne opravlja dobro svojega dela, in kako poteka njegova razrešitev? Kakšno soglasje zbora lastnikov je za to potrebno? Več o upravljanju večstanovanjskih stavb v sredinem svetovalnem servisu, ko je na vprašanja odgovarjal Matija Polajnar z Ministrstva za solidarno prihodnost.
Radiosfero tokrat posvečamo mešanju koktejlov. Bled namreč v teh dneh gosti že 19. mednarodno tekmovanje mladih barmanov, prestižen dogodek, ki na enem mestu združuje talentirane študentke in študente gostinstva in turizma z vse Evrope. Letos sodeluje 37 tekmovalk in tekmovalcev iz 11 držav.
Sogovornik oddaje Pod pokrovko pove, da originalne švedske mesne kroglice vsebujejo kombinacijo govejega in svinjskega mesa. Švedske babice sicer dodajo manj svinjine, kot jo h govedini primešajo v njihovi restavraciji, kjer je razmerje govejega in svinjskega mesa 70 proti 30. Babice običajno delajo po občutku, se je nasmejal Gustavo, ki v Stockholmu vodi popularno okrepčevalnico Meatballs for the people. »Govedina da kroglicam značilen okus, svinjina pa sočnost,« dodaja. V tokratni oddaji Pod pokrovko pokušamo mesne kroglice po originalnem receptu švedskih babic.
Hemofilija je dedna motnja strjevanja krvi. Ponavadi se prenaša iz roda v rod, lahko pa se pojavi tudi v družinah, kjer hemofilije še ni bilo. Stopnja nevarnosti bolezni je odvisna od količine pomanjkanja ustreznega strjevalnega faktorja. Kako pa bolezen vpliva na življenje? S kakšnimi omejitvami se srečujejo bolniki? O tem bomo govorili v torkovem svetovalnem servisu, naša gostja bo internistka in hematologinja asist. dr. Saša Anžej Doma, dr. med., predstavili pa bomo tudi delo Društva hemofilikov Slovenije. Pokličite ali nam pišite.
Danes je svetovni dan Romov. Ob spominu na prvi svetovni romski kongres v Londonu leta 1971 je letošnje praznovanje v Sloveniji zaznamoval predlog novele zakona o romski skupnosti, ki se od njegovega sprejetja leta 2007 ni spremenil. Novela med drugim predvideva uvedbo občinskih koordinatorjev za izboljšanje položaja romske skupnost, spremenili bi tudi sestavo sveta romske skupnosti. V romski skupnosti novelo pozdravljajo, vendar se kljub temu poraja kar nekaj vprašanj in pomislekov.
Aaron Arnold je Američan, ki si je že od svojega prvega obiska v Evropi leta 2017 želel živeti na stari celini. Lani je svojo željo uresničil in prišel v Ljubljano. Od septembra 2024 je tako magistrski študent ljubljanske ekonomske fakultete. Nad življenjem pri nas je navdušen, kar deli tudi s tistimi, ki zaidejo na njegov Youtube kanal Life with Aaron Arnold. Nekaj njegovih vtisov s polletnega bivanja pri nas je v mikrofon ujela Andreja Gradišar.
9. aprila Škoti obeležujejo nacionalni dan samorogov. Zakaj in kakšen simbol je nekdaj bil in je še danes samorog? O teh hibridnih konjih oz. mitoloških bitjih s čarobnim rogom se je Darja Pograjc pogovarjala z dr. Markom Frelihom, kustosom za afriške in ameriške zbirke v Slovenskem etnografskem muzeju.
Kakšno priljubljenost Donald Trump uživa med Nemkami in Nemci? Ne samo Trumpova carinska politika, Evropo vznemirja tudi umik ameriških partnerjev iz skupnih raziskav, sofinanciranja znanosti in deljenja informacij s področja medicine. Američani prek svojih ambasad v Evropi pošiljajo pisma podjetjem, ki nastopajo na ameriškem trgu, naj opustijo programe raznolikosti, enakosti in vključevanja. V Hamburgu odpirajo eno največjih nakupovalnih središč v Evropi, gradnja je stala 2,5 milijarde evrov in pet človeških življenj!
Svetovna romaneskna uspešnica sodobne francoske pisateljice občuteno in pronicljivo govori o tragediji, travmi in postopnem vračanju nazaj v živost
V prvi oddaji 20. sezone nas je pot iz Ljubljane vodila v dobrih 200 kilometrov oddaljeno Lendavo, natančneje v Lendavske gorice, kjer stoji stolp Vinarium. Ta je že kmalu po odprtju postal ena najbolj obiskanih turističnih znamenitosti v Prekmurju, na leto si ga v povprečju ogleda približno 100.000 obiskovalcev.
»Gori na gori gori.« Večina vas je verjetno brez težav razumela stavek, ki smo ga zapisali. Če pa bi omenjene besede prebrali posamezno oz. te ne bi imele konteksta, ki ga ponudi poved, bi bilo pomene besed veliko težje razbrati. Kaj so enakozvočnice, enakoglasnice in enakopisnice oz. kakšno je razmerje med njimi, so vprašanja, ki sta se jih med drugim v današnjem KiKsu lotili Saša Grčman, lektorica Radia Slovenija in Darja Pograjc.
511 epizod
Pri uvajanju ameriških zaščitnih carin se je sinoči zgodil nov preobrat. Ameriški predsednik Donald Trump se je odločil za 90-dnevno prekinitev uvajanja carin, tako da ostajajo veljavne 10-odstotne carine za večino držav. Njegova odločitev sicer ne spreminja že veljavnih dajatev na avtomobile, jeklo in aluminij. Dobre novice so obšle le Kitajsko. Ne le da zamik veljavnosti carin zanjo ne velja, namesto napovedane 104-odstotne stopnje se je Trump odločil za kar 125-odstotne carine na kitajsko blago, namenjeno na ameriški trg. V oddaji tudi o tem:- Je bodoči nemški kancler Merz pred volitvami obljubljal preveč?- Poudarek tokratnih sprememb zakona o osnovni šoli na njeni vzgojni vlogi- Mednarodni odbor PEN-a na obisku Goric o vojnah in koncu miru
V Zvezi društev pedagoških delavcev so v tem tednu opozorili več po njihovem sistemsko in strokovno nepremišljenih rešitev, ki jih je v svoje zakonske predloge nedavno vpisalo ministrstvo za vzgojo in izobraževanje. Eden od njih je novela zakona o osnovni šoli, že druga v dobrem letu dni, ki med drugim uvaja nov predmet na področju digitalnega opismenjevanja, šolam pa daje dodatna varnostna pooblastila. Kot za oddajo Ob osmih poudarja didaktik Damijan Štefanc z ljubljanske Filozofske fakultete, bi pričakoval, da bodo spremembe del premisleka o šolskem sistemu kot celoti. "Lahko bi rekli, da pri sistemskih rešitvah na področju osnovnošolskega izobraževanja ni nič novega. In čeprav se res vsi zavedamo, da je to področje treba urediti, smo spet priče nekaterim predlogom sprememb, ki niso najbolj premišljeni."
Saga o ameriških carinah je sinoči dočakala nov preobrat. Ameriški predsednik Donald Trump je začasno odložil uvedbo carin na večino držav, ob tem pa dodatno pritisnil na Kitajsko s še večjim povišanjem uvoznih dajatev. Pri tem je priznal, da je podcenil silovit odziv trgov v zadnjih dnevih, čeprav vztraja, da je šlo za pravo potezo. V oddaji pa še.- Finančni minister Boštjančič: Evropa lahko izkoristi carinski kaos- Stranke bodoče nemške vlade sklenile koalicijski dogovor- V Novem mestu pred Tednom cvička ocenjevanje dolenjskih vin
Mednarodno javnost je zvečer pretresla nova napoved ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede carin. Napovedal je namreč takojšnjo 90-dnevno zamrznitev dviga carin za vse države, razen za Kitajsko.Druge teme:- Nemški socialdemokrati in krščanska unija podpisali koalicijsko pogodbo- Državni svet izglasoval veto na zakon o zdravstveni dejavnosti- Svet ljubljanske psihiatrične klinike potrdil nov mandat Bojanu Zalarju
Članice Evropske unije so podprle uvedbo povračilnih ukrepov v odziv na carine na uvoz jekla in aluminija v Združene države. Postopno bodo uvedene do 25-odstotne dodatne carine na uvoz ameriškega blaga v vrednosti približno 20 miljard evrov. Prvi ukrepi bodo začeli veljati prihodnji teden, večina preostalih pa sredi maja. Kot meni analitičarka Cinzia Alcidi, so povračilni ukrepi 27-erice bolj simboličen odziv kot pa jasen ali odločen odgovor na ameriške carine.Drugi poudarki oddaje:Bodoči nemški kancler Merz: nova vlada bo imenovana v začetku maja.Bo ljubljansko psihiatrijo še naprej vodil Bojan Zalar?V Mariboru bo nov prometni radar, a ne pred šolami in vrtci, kar so si želeli številni občani.
Trumpova carinska vojna je zamajala svetovno gospodarstvo. Carine, uvedene brez vsakršne ekonomske logike, na eni strani puščajo razdejanje na borzah, na drugi grozijo z inflacijo in recesijo. Če bodo po zgledu Kitajske s protiukrepi sledile tudi druge države, se bomo vsekakor srečali z zmanjšanjem kupne moči in znižanjem življenjskega standarda. Kako bi se moral v teh zaostrenih razmerah odzvati Bruselj, kako se lahko zavarujejo slovenska podjetja in kje je varno zatočišče za naše prihranke? O tem v tokratnem Studiu ob 17.00.Sogovorniki: prof. dr. Igor Masten, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani,dr. iztok Seljak, Hidria, predsednik Združenja Manager,Aleš Lokar, Generali Investments.
Evropska unija je odobrila povračilne ukrepe na ameriške carine za jeklo in aluminij. V Bruslju ob današnjem začetku veljavnosti carin vseeno poudarjajo pripravljenost na pogajanja. Kot pravi državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Matevž Frangež, Slovenija podpira skupen evropski odziv, ki je v tem pogledi po njegovih besedah skrbno odmerjen, zato da ne poslabša dodatna pogojev za gospodarstva in izvoz evropskih izdelkov. - Zaradi ameriških carin in vse večjega strahu pred globalno recesijo so v Nemčiji pohiteli s koalicijskim dogovorom. Danes so ga dosegli in podpisali konservativci in levosredinski Socialni demokrati. - Kakšni so učinki prenovljenega plačnega sistema v javnem sektorju? O tem danes prvič po uveljavitvi razpravljajo vlada in sindikati, na mizi imajo poročilo delovne skupine. Kot je povedala državna sekretarka na ministrstvu za javno upravo Mojca Ramšak Pešec, so vsi odzivi povezani z nestrinjanjem z vrednotenjem delovnih mest v kolektivnih pogodbah.- Parlamentarna preiskovalna komisija ni kazensko ovadila nekdanjega prvega moža policije Boštjana Lindava, kot ji je naložil državni zbor. Namesto tega je z dopisom odločanje prepustila policiji.
Ob gradnji velikega Potniškega centra v Ljubljani železniško postajo čaka celovita prenova. Ministrstvo za infrastrukturo namerava odstraniti notranjo ureditev železniške postaje, ki je bila izvedena po arhitekturni rešitvi ateljeja arhitekta Marka Mušiča. Stavba glavne železniške postaje Ljubljana v bidermajerskem slogu je bila zgrajena leta 1848 in je druga najstarejša v Evropi. Železniška postaja je ponos vsakega mesta, ki mu je mar za lastno preteklost. Tako denimo tudi razred za umetnost SAZU posegom nasprotuje, zapisali so: 'Odločno nasprotujemo napovedani privatizaciji ter hotelizaciji objekta, zahtevamo, da od vsega začetka uveljavljeno pritličje kolodvora za vedno ostane javen mestni, potnikom in obiskovalcem namenjen prostor.' Foto: BOBO
Morda ste opazili, kako je v nekem videu predsednica države vabila ljudi v vprašljivo finančno shemo ali pa kako je Luka Dončić razlagal, da komaj čaka, da bo skupaj z Nikolo Jokićem zaigral za Crveno zvezdo. Vse to se da narediti s tehnologijo globokega ponarejanja s pomočjo umetne inteligence. Ponaredijo lahko fotografije, človeški glas in celo video vsebine. Tehnologija globokega ponarejanja ni problematična, ko gre za zabavne vsebine, ko tehnologijo zlorabijo za prevaro, pa gre za običajen kriminal. O spletnih prevarah s pomočjo tehnologije globokega ponarejanja se je Cirila Štuber pogovarjala s Tadejem Hrenom iz SI-CERTA.foto: Gerd Altmann, Pixabay
Drugi poudarki iz oddaje:-Kaj čaka uporabnike aplikacije EasyPark, potem ko so jim brez njihove vednosti samodejno odtegovali plačilo parkirnine- Skoraj dve leti po začetku delovanja večgeneracijskega centra Brežice ostaja nezasedena polovica stanovanjskih enot, namenjenih starejšim- Na čezmejnem območju Benečije in doline Soče želijo bolje izkoristiti možnosti kolesarjenja, toda legalnih poti je za zdaj malo
Ameriški carinski udar vzbuja bojazni pred trgovinsko vojno. Za Kitajsko so začele veljati kar 104-odstotne carine, ki jih Donald Trump označuje za vzajemne, za Evropsko unijo 20-odstotne. Povezava bo danes sprejela prve povračilne ukrepe, še vedno pa ostaja odprta za pogajanja. Drugi poudarki oddaje:- Minister Han: Trgovinska vojna bi pokopala tako Evropo kot Ameriko.- Zduženi narodi obsojajo izraelsko zadrževanje človekoljubne pomoči za Gazo.- Mesta za vpis še na vseh srednješolskih programih, tudi gimnazijskih.
Kot vroče žemljice svežo raziskavo Ogledalo Slovenije je v podkast Umetnost možnega prinesel Andraž Zorko, partner v družbi Valicon in redni komentator v LD;GD. Nekaj rezultatov preseneča – ob več kot leto dni trajajoči stavki zdravnikov občutna rast zaupanja v zdravstvo in zdravnike kot poklic. »Percepcija zdravstva, ki nastaja na podlagi objav v medijih, je eno, osebna izkušnja pa nekaj povsem drugega in bolj kot je izkušnja nedavna, višja je stopnja zadovoljstva,« povzema Zorko rezultate raziskave Ogledalo Slovenije, ki je na drugi strani pokazala opazen padec zaupanja v policijo. Prvaki med poklici ostajajo gasilci, civilna zaščita in reševalci, na drugi strani pa v času razpisa referenduma o dodatkih k pokojnini za izjemne umetnike beležijo izrazit padec zaupanja – umetniki. V pogovoru seveda tudi o tem, na kateri točki smo leto pred volitvami; Gibanje Svoboda je sicer prepolovilo podporo, a ostaja vodilna stranka na levem političnem polu. Kdo ali kaj jo lahko ogrozi? Na desni kaže, da SDS ne namerava posegati izven običajnega volilnega bazena, svojo volilno bazo držijo v visoki pripravljenosti za vsak primer, če bi bile volitve še pred rednim rokom.
Od kod se je vzel navdih za prvi slovenski satelit, se je pred leti, ko smo (in to večkrat) čakali na izstrelitev slovenskih satelitov, spraševal Aljoša. Da je za vse skupaj kriv (ali pa zaslužen) Marko Peljhan, intermedijski umetnik in profesor na kalifornijski univerzi v Santa Barbari, je bil morda nekoliko presenetljiv odgovor. Ali pa tudi ne. Za vse, ki poznajo Marka Peljhana in njegovo umetniško ustvarjanje, ki je od nekdaj povezano z najsodobnejšo tehnologijo, še zlasti vesoljsko, je samoumevno, da je na idejo za slovenski satelit prišel prav on. Za vse, ki ga ne, pa bo vse jasno po tem pogovoru, v katerem nas Peljhan popelje skozi ključne postaje v življenju: od navdušenega radioamaterstva v otroštvu v Novi Gorici, prek izletov v Zvezdno mesto, da je organiziral videokonferenco med kozmonavti na Miru in Slovenijo, do hekanja satelitov, ko je analogna tehnologija to še dopuščala.
Bodo obrambne zadeve zaznamovale zadnje leto pred volitvami in zlasti predvolilno kampanjo? Ali se bomo pogovarjali o dodatkih k pokojninam za izstopajoče dosežke na področju kulture? Ali o dvigovanju krila predsednice državnega zbora? Odgovorni urednik Reporterja Silvester Šurla meni, da ne. Verjame, da bo kakovost življenja ostala ključno vprašanje v predvolilni kampanji in da se bomo pogovarjali o davkih in življenjskih stroških. Z vprašanji varnosti in obrambe se bodo bolj intenzivno morale soočiti stranke levo od sredine med seboj, kajti na desnici nimajo večjih težav z dvigovanjem izdatkov za obrambo. Diferenciacija v odnosu do teh vprašanj bo torej potekala na levici, a na zadevo bo treba gledati širše, poudari komentator Dela Uroš Esih, kajti – odpornost, o kateri v času našega pogovora poteka vladni posvet na Brdu pri Kranju, je širša tema kot zgolj obrambno oz. vojaško trošenje. Na kocki ni le militarizacija družbe, ampak širši družbeni kontekst. Več pa v novi epizodi, v kateri govorimo tudi o razmerjih med političnimi akterji na javnomnenjskih lestvicah, sporih na desnici in novih akterjih na politični tržnici. Na poslušanje.
Estrogen ima pomemben vpliv tudi na imunski sistem, kar so ugotovili v obdobju pandemije koronavirusa.
Je Evropa paralizirana in zmedena zaradi Trumpovih nepredvidljivih potez, zlasti ko gre za vojno v Ukrajini? Ali pa je dobila stara celina novo priložnost, da se končno postavi na lastne noge? Odgovorni urednik Mladine Grega Repovž komentira »novo realnost« nekoliko drugače. Spomni na citat, ki ga zadnje dni ponavljajo številni Evropejci: 500 milijonov Evropejcev prosi 300 milijonov Američanov za zaščito pred 140 milijoni Rusov. In ne gledamo poraza Ukrajine, saj vemo, da je Putin (in z njim cel svet) sprva verjel, da bo v treh dneh osvojil Kijev. Pa ga ni. Strinja se, da bo »Trump efekt« vplival tudi na slovenske volitve, vendar ne nujno, ali sploh ne, v korist pristašem in sledilcem Trumpove politike. V možnost, da bi na slovenski politični desnici nastala resna alternativa dominantni SDS, ne verjame. Dopušča pa možnost, da se na liberalni sredini pojavi spet »novi obraz«, pojasni pa tudi, zakaj so sliko Vladimirja Prebiliča objavili na naslovnici ene od prejšnjih številk Mladine … Midva pa prosiva za pomoč: se vam, poslušalcem podkasta Umetnost možnega, zdijo globalne politične in geostrateške spremembe v svetu, pomembne tudi za dogajanje v Sloveniji? Ste zaradi njih zaskrbljeni? Kako bodo, po vašem mnenju, vplivale na politično dogajanje pri nas – če sploh? Vesela bova vaših odgovorov in mnenj – po elektronski pošti ali na družbenih omrežjih! Na poslušanje!
Gost 34. epizode Srce bije za posel je predsednik uprave Domel Holding Matjaž Čemažar. Vodilno razvojno podjetje na trgu motorjev za sesalne naprave se usmerja v razvoj električnih motorjev za vrtne naprave, njihovi izdelki bodo raziskovali vesolje, pomembno vlogo Domel igra pri reciklaži redkih zemelj. Do orožarske industrije so zadržani. Kot pove gost podkasta se dosedanji sistemi svetovne gospodarske ureditve spreminjajo in Evropa se bo morala sprijazniti s tem, da postaja obrobni igralec.
Svet drvi v neznano, informativne oddaje vsakodnevno začenjamo z novimi presenečenji, s katerimi po nastopu Donalda Trumpa drugič v predsedniški vlogi posteže Bela hiša. V nekaj tednih je Vladimir Putin iz politika, zoper katerega je spisan zaporni nalog, enakopravni partner najmočnejše sile na svetu v pogovorih o miru. Geopolitična podoba sveta in tudi politična podoba Evrope, vse manj relevantne igralke na mednarodnem prizorišču, se radikalno spreminja. Družbeni red, vzpostavljen po drugi svetovni vojni, imenovan liberalna demokracija, se vztrajno razkraja. Matjaž Gruden, kolumnist časopisa Večer, sicer uslužbenec na Svetu Evrope, pravi, da ni pesimist, je pa zaskrbljen. Poteze, ki jih vleče nova ameriška administracija, katere člani Evropi pridigajo o svobodi govora, vidi kot prevaro z naklepom po destabilizaciji stare celine s promoviranjem najbolj radikalnih političnih sil. Vabljeni v našo družbo.
Raziskava iz leta 2002 je pustila trdovraten temen madež na hormonski terapiji.
Aktivnosti in ravnanja političnih strank kažejo, da vstopamo v leto pred volitvami, ki se lahko kljub majhni verjetnosti zgodijo tudi predčasno. V koaliciji so frontne linije med Svobodo in SD vse bolj ostre. Stranko ministra Matjaža Hana bremeni afera Spirit. Čeprav največja vladna stranka Svoboda afero Spirit izkorišča za povečevanje stiske koalicijske partnerice, istočasno pričakuje pomoč obeh partneric za obračun z nekdanjo ministrico Tatjano Bobnar in nekdanjim šefom policije Boštjanom Lindavom preko vmesnega poročila preiskovalne komisije. Medtem spremljamo zanimive procese tudi na desni; srečevanje SLS in NSi ter namigu Logarjevim Demokratom in Lotričevemu Fokusu: je to poskus oblikovanja zavezništva na desni sredini kot alternativo Janši? O vsem tem se pogovarjamo z Metko Majer, novinarko in urednico na POP TV, ter Miho Orešnikom, novinarjem in urednikom na N1 Slovenija.
Gost 33. epizode Srce bije za posel je ustanovitelj in direktor podjetja Riko. V Sovjetsko zvezo je odšel zato, ker je želel postati posrednik med vzhodom in zahodom, danes pa pravi, da si želi posredovati med Kitajsko ter Evropo. Po njegovem je ključ do uspešnega poslovanja diverzifikacija. Z gostom tudi o aktualnem dogajanju v svetu, o tem ali se bodo po koncu vojne vrnili v Rusijo in kako jim kaže s projektom na Jesenicah.
Slab teden pred prisego novega – starega ameriškega predsednika Donalda Trumpa je pravi čas za oceno, kakšno bo novo poglavje »krasnega novega sveta«, ki nastaja pred našimi očmi. Kakšen je interes »tehnofevdalcev« za vstop v politiko in preurejanje zahodnega sveta? Kako resne so Trumpove napovedi, da bo, če bo treba, nasilno branil interese ZDA? Kakšna je podobnost med Trumpom in Putinom? In kje je v tej geostrateški tekmi obtičala Evropa? Sociolog dr. Samo Uhan pravi, da je alternativa za Evropo samo eno – da ubrani temelje razsvetljenstva in družbeni dogovor, ki je na njih nastal. Evropa to lahko naredi, kljub zloveščim znamenjem v naši soseščini. V vse bolj distopičnem svetu pa ostaja slovenska politika še vedno zaprta v svoj mehurček notranjih sporov. Ali minister Poklukar lahko preživi interpelacijo? Zakaj SD odpira razpravo o možni veliki koaliciji? Ali sedanja vladna koalicija sploh lahko preživi do konca rednega mandata? Samo Uhan opozori, da Gibanje svoboda za zdaj ohranja primat na levi sredini, alternative pa za zdaj ne nastaja. V politiki pač veljajo, kot je v minulih dneh dejal tudi predsednik SD Matjaž Han, pravila matematike in aritmetike …
V oddaji poslušamo skladbe:Thad Jones/Thad Jones: Big Dipper – solista trobentač Tomaž Gajšt in saksofonist Lenart KrečičNina Strnad/Strnad/Lojze Krajnčan: Our Story – solisti pevka Nina Strnad, saksofonist Jaka Kopač in pianist Blaž JurjevčičJanez Gregorc/Janez Gregorc: Forsaken Lake – solista kitarist Primož Grašič in saksofonist Aleš SušaSteve Klink/Nina Rotner/Lojze Krajnčan: Naj zdaj povem – solista pevka Nina Rotner in trobentač Tomaž Gajšt
Tokratna oddaja Slovenska zemlja v pesmi in besedi se bo – globoko v postnem času – zazrla v bogato in veliko poznosrednjeveško fresko Svete Nedelje v Crngrobu pri Škofji Loki. Ta nam z miniaturnimi upodobitvami najrazličnejših kmečkih in obrtniških opravil – zaradi katerih Kristus trpi, če se jih lotimo v nedeljo – nudi edinstven vpogled v materialno kulturo in splošni način življenja na danes Slovenskih tleh pred 500 leti.
Spilar: Danes in vsak dan. Album trmastih flamskih folkrokovskih morjeplovcev. https://okopislavertvslo.wordpress.com/2025/04/03/spilar-danes-in-vsak-dan/
Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120 minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.
Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Lucija Grm.
Na vrsti je Sobotni glasbeni večer, ki ga za vas ureja Jane Weber in v katerem bo nocoj tekla beseda o 60 let starem albumu "Bringing It All Back Home" ameriškega glasbenika Boba Dylana. Nocoj boste slišali vse akustične posnetke s te plošče, ponudili pa vam bomo tudi nekaj navezav na zgodovino popularne glasbe. Tako vam bo zapel tudi legendarni Mance Lipscomb iz Navasote v Teksasu. Gost naše druge oddaje o tej plošči bo Goran Dekleva.O Bobu Dylanu, glasbeniku, ki 24. maja letos praznuje 84. rojstni dan, je bilo napisano več kot 500 knjig. Večina piše o njegovi zasebnosti, aferah in razprodanih koncertih, le nekaj novinarjev pa si je drznilo pisati o Dylanovih delih. V popularni glasbi je malo izvajalcev, katerih stvaritve tako pogosto prinašajo reference iz glasbene zgodovine kot Dylanove, in mogoče prav v temeljih, zgrajenih na ljudski glasbi, tiči odgovor, zakaj je tako uspel in zakaj ga še danes poslušamo. Koliko je torej v Dylanovi glasbi sploh njegovega?Številne njegove pesmi povzemajo po pesnikih, svetopisemskih prerokih in ponarodelih virih. Dylanove melodije slišimo pri drugih glasbenikih in včasih šele po preverjanju datumov snemanj dojamemo, da je bil očitno Dylan tisti, ki se je zgledoval, si izposodil vzorce in jih priredil svojemu videnju. Hodil je od glasbenika do glasbenika, od uglednih koncertnih dvoran do zadnje beznice in srkal najrazličnejše vplive; imel je več prijateljev z bogatim znanjem in od vsakega je vzel najboljše. Joan Baez ga je na znamenitem festivalu v Newportu predstavila svojemu občinstvu, študij njenega zgodnjega repertoarja pa nam daje vedeti, da je bila velikokrat daleč pred Dylanom in da je že v letih od 1960 do 1962 igrala skladbe, o katerih se Dylanu ni niti sanjalo in jih je večkrat povzel šele desetletja pozneje. Vendar je bil Dylan praviloma hiter! Če na primer presunljivega bluesa Roberta Johnsona ni poznal in je zanj samo slišal, si je izposodil plošče, jih skrbno poslušal in si zapomnil, kar je bilo vredno spomina. Blues je imel posebno rad in v več Dylanovih pesmih so folkloristi našli koščke besedil iz bluesov, ki jih je bilo resnično težko poznati, saj so bili tako rekoč nedosegljivi, zaradi starinskega podeželskega jezika in pomanjkanja transkripcij pa za mladega Američana iz mesta težko razumljivi. Lastnik neke trgovine s tako glasbo, ki je prodajala po pošti, je povedal, da se spomni dečka iz Minnesote, ki je v poznih petdesetih letih po telefonu naročal plošče bluesa. Pravi, da se je pisal Zimmerman in da se je bil tudi debelo uro pripravljen pogovarjati o bluesu. Nadobudnež, ki ni odraščal v revščini, temveč v judovski družini srednjega razreda, si je pač privoščil tudi razmeroma drage učne ure.Nekaj tančic z Dylanove bogate kariere bomo razkrili nocoj na Prvem. Tudi pri nas je veliko novinarjev, ki proučujejo Dylanovo glasbo. Naši gostje v programih Radia Slovenija so že bili Stane Sušnik, Mitja Gašparič, Andraž Gombač, Jure Potokar in Matej Krajnc. Vljudno vabljeni k poslušanju naše druge oddaje s pesmimi s plošče "Bringing It All Back Home". Z vami bodo tehnik Robi Markoč, gost večera Goran Dekleva in urednik Jane Weber. Želimo vam veliko glasbenih užitkov!
V Pesmi v žepu se tokrat potepamo po koncertih kantavtoric in kantavtorjev, šansonjerk in šansonjerjev. Oglasimo se v Klubu K4, kjer je leta 1994 nastopil Tomaž Pengov, nadaljujemo v Prvi vrsti z Ano Mario Mitić, nato potujemo v Ruše v leto 2005 na 3. festival Kantfest, kjer poslušamo Tadeja Vesenjaka, za konec pa se ustavimo v Rogaški Slatini na festivalih šansona: najprej poslušamo zasedbo Zajtrk na Festivalu slovenskega šansona 2023, nato pa še nastop Iztoka Mlakarja na Festivalu jugoslovanskega šansona leta 1990.
Vabljeni k spremljanju neposrednega prenosa koncerta Š'te godbe in predstavitvi nove vinilne plošče v oddaji Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. Skupina, ki je želela obuditi studijske projekte Pihalnega orkestra Francija Puharja, Pihalne godbe RTV Ljubljana, Alpskega kvinteta s pihalno godbo in projekta Bratov Avsenik s pihalnim ansamblom, bo živo igrala v Domu kulture Velenje. Vabimo vas k spremljanju neposrednega avdio in video prenosa na Prvem programu in spletni strani Prvega.
V Godbah z zgodbo prepeva ena izmed naših priljubljenih pevk Nuša Derenda, ki nas s svojim enkratnim vokalom razveseljuje že več kot 25 let. Kar šestkrat je nastopila na Emi in nas leta 2001 zastopala na tekmovanju za pesem Evrovizije, kjer je osvojila odlično 7. mesto, ki je še vedno naša najvišja uvrstitev na tem tekmovanju. Nuša je dvakrat zmagala tudi na Slovenski popevki, med kupom nagrad pa ima tudi prvo nagrado festivala Melodije morja in sonca. Nuša Derenda še vedno veliko nastopa in vsake toliko posname kakšno novo skladbo. Nekaj njenih največjih uspešnic poslušamo v Godbah z zgodbo.
Gost oddaje je nekdanji trobentač našega orkestra, Marko Misjak. Misjak je bil član Big Banda 40 let in je v tem času na Big Bandu pustil velik pečat.
Zasavje se je skozi zadnjih dvesto let – vse do zaprtja rudnikov – industrijsko, ekonomsko in demografsko razvijalo ob rudarjenju. Ta panoga pa je v tej regiji ob tem ustvarila tudi svojevrsten način življenja in zapustila bogato kulturno dediščino. Med slednjo sodi tudi trboveljska stavbna posebnost – rudarske kolonije, skupine hiš, zgrajenih po enotnem modelu, z najemniškimi stanovanji za delavce v rudnikih. Med kolonijami v Trbovljah, v katerih ljudje prebivajo še danes, je kot poseben etnološki spomenik prepoznana rudarska kolonija Njiva, zgrajena ob koncu 19. stoletja. V njej je v dveh stanovanjih urejena muzejska predstavitev bivanjske kulture rudarjev v medvojnem obdobju ter v 60. letih 20. stoletja. Po prostorih rudarske kolonije Njiva, napolnjenih s pomniki nekdanjega rudarskega življenja v Trbovljah, se sprehaja tokratna oddaja Slovenska zemlja v pesmi in besedi. Rudarsko kolonijo Njiva predstavlja kustos Zasavskega muzeja, Gregor Jerman.
Miška Cvilka pomaga škratom peči kruh.Pripoveduje: Zvone HribarNapisala: Darinka Kobal.Posneto v studiih Radia Slovenija 2001.
Tinč ve, kaj pomeni samostojen. Sam si umije zobe. Vrne se z mokrimi lasmi, z mokro pižamo …Pripoveduje: Barbara Medvešček.Avtorica besedila: Viki Voglar.Režiser: Alen Jelen.Tonska mojstrica: Sonja Strenar.Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina.Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2021. Posneto v studiih Radia Slovenija 2022.
Za ogrado raste drevo časa …Pripoveduje: Boris Juh.Napisala: Zlatka Obid Lokatos.Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1986.
Bobek bi rad ustregel vsem.Pripoveduje: Anja Štefan.Napisala: Anja Štefan.Posneto v studiih Radia Slovenija 2004.
Vesela, radoživa kriminalka, kjer se, kot se za tako zvrst tudi spodobi, vse razkrije šele na koncu. Zato se hitro odpravimo v svet zvokov, da odkrijemo tokratno skrivnost. Režiser: Gregor TozonDramaturg: Ervin FritzTonski mojster: Staš JanežGlasbeni opremljevalec: Marko StoparLara – Kaja DeskovičKarel – Evelin PristavecMarko – Boštjan DoblekarIda – Urša JesihJani – Sebastijan KeršeSlaščičar Citron – Zlatko ŠugmanDetektiv Peklenk – Branko MiklavcPoveljnik gasilcev – Janez ŠkofGasilec – Marko SimčičGospa – Vera PerŽupan – Boris KraljRadijski reporter – Branko GrubarDr. Banana – Franček DrofenikRavnatelj šole – Boris JuhŠef zavoda za urbanizem – Marko OkornProdukcija Uredništva igranega programaPosneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana maja 1984
Zakaj ribe ne govorijo.Pripovedujeta: Judita Zidar in Boris Ostan.Napisala: Veronika Simoniti.Posneto v studiih Radia Slovenija 2001.
Sredi januarja je Osnovna šola Pirniče gostila 35. državno tekmovanje Mladina in gore, ki je najbolj uveljavljeno planinsko tekmovanje za mlade iz znanj, veščin in izkušenj z vseh področij planinskega delovanja. To tekmovanje mlade pripravlja na samostojen obisk gora, ponuja pa tudi ogromno možnosti za druženje in pridobivanje izkušenj za življenje. Z nami v oddaji Hudo so bile Katarina Sušak, Vita Bogataj in Zala Jelen, članice ekipe Neustrašni iz Planinskega društva Dobrovlje Braslovče, ki so v osnovnošolski konkurenci postale državne podprvakinje, z njimi je bila tudi mentorica Saša Vitanc Brezovnik.
V mesecu marcu se je začel 15. mladinski literarni festival Bralnice pod slamnikom z naslovom Kaj pa ti bereš?. Na festivalu se bo zvrstilo prek 90 različnih dogodkov, od gostovanj pisateljev do različnih razstav. Festival v dveh mesecih obišče tudi številne šole in knjižnice po vsej Sloveniji in s svojim delovanjem širi ljubezen do prostočasnega branja. Kolegica Tadeja Bizilj se je ustavila v Knjižnici Domžale, kjer so gostili nemškega pisatelja Willa Gmehlinga. Njegovo gostovanje je del projekta »Branje je prijateljevanje«, ki je koprodukcija Goethe-Instituta Ljubljana, festivala Bralnice pod slamnikom, založbe Peter Hammer Verlag, JAK RS, JSKD Slovenske Konjice ter Občine Slovenske Konjice. Več pa v tokratnem Kulturomatu.
Ljudje lahko takoj ugotovimo, kaj je na fotografiji, ampak le malo nas ima talent in znanje, da lahko narišemo res dobro sliko.Pri umetni inteligenci je to precej drugače. Zelo dolgo je trajalo, da so jo sploh naučili prepoznati, kaj je na sliki. Ampak ko je to enkrat uspelo, se je v nekaj letih naučila narisati, kar koli ji naročimo. Včasih celo tako prepričljivo, da sploh ne opazimo več, da si je osebo na fotografiji izmislila umetna inteligenca.Kako se je UI naučila gledati in kako pravzaprav vidi, pojasnjujeta prof. Janez Demšar in prof. Blaž Zupan s fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani.
Naš Zakajček se vsako soboto sprašuje najrazličnejše stvari. S pomočjo naših sogovornikov, strokovnjakov, smo izvedeli že, zakaj dežuje, kako nastane mavrica, zakaj nekatere živali svetijo v temi, kakšne barve so zebre, zakaj kolcamo in še in še, danes pa bomo v naslednjih minutah odkrivali vesolje. Veste, kaj je veliki pok in kako je nastalo vesolje? O tem z otroki in strokovnjakom, astrofizikom Jonom Judežem.
Z radijskim mikrofonom smo se tokrat odpravili v spodnjo Vipavsko dolino v naselje Renče. Obiskali smo tretješolce in četrtošolce na Osnovni šoli Lucijana Bratkoviča Bratuša Renče, ki so nas odpeljali po svojem kraju. Kakšna je pomlad v Renčah, kam se radi odpravijo v svojem prostem času in kaj radi počnejo ter kako so se imeli v šoli v naravi, boste slišali v tokratni oddaji Radijski ringaraja.
V oddaji Sami naši na Prvem govorimo o pesniku, prevajalcu in kulturnem povezovalcu Josipu Ostiju, ki je zaznamoval tako bosansko kot slovensko literaturo. Predstavljamo srbskega pisatelja Filipa Grujića, ki razmišlja o tišini kot delu ustvarjalnega procesa. Za konec pa še o zdravih postnih jedeh z Dušanko Đurić, avtorico kuharske knjige, ki išče navdih v tradiciji in domačih sestavinah.
Ob svetovnem dnevu Romov, 8. aprila, prinašamo vtise z osrednje prireditve v Murski Soboti. Letošnji praznik je v ospredje postavil predlog novele zakona o romski skupnosti, ki po skoraj dvajsetih letih prinaša kar nekaj sprememb. V hrvaškem glavnem mestu so romske delegacije iz 12 držav, tudi iz Slovenije, podpisale Zagrebško resolucijo, ki v 10 točkah poziva k izboljšanju pravnega položaja romske skupnosti. Končal se je prvi del programa socialne aktivacije Rominj, ki je udeleženkam ponudil nabiranja dodatnih znanj in usposabljanja pri delodajalcih.Čas bo še za izbor skladb meseca. V domačem delu se za lovoriko potegujeta zasedba Belin s skladbo Ciganka in zasedba Balkan Boys s priredbo skladbe Bella Ciao. V tujem delu pa vam na izbiro ponujamo skladbo Lie ciocârlie zasedbe Taraf de Caliu ter skladbo Los gitanos sonamos así, ki jo prispeva Yerai Cortés.
»Tuli ku en šakal«, poje doberdobska rock skupina Blek Panters, ki je s tremi razprodanimi koncerti v Kulturnem domu v Gorici praznovala 30 letnico. Zakaj so njihovi koncerti tako posebni?
V oddaji gostimo doktorskega raziskovalca in eksperta za baterijske sisteme ter športnika Luko Smajila, ki že štiri leta biva na Švedskem, pogovarjali smo se tudi s slovenskim rojakom Damjanom Pristovnikom, ki je pred tremi desetletji novi dom in delo našel na Predarlskem, v mestu Bregenz, beležimo pa tudi pomladni utrip v slovenski dopolnilni šoli v Banjaluki.
V oddaji Sami naši na Prvem poslušajte o pomembnih spremembah na področju financiranja kulturnih projektov narodnih skupnosti nekdanje SFRJ v Sloveniji – o tem je spregovoril Fahir Gutić. Nato predstavljamo hrvaško skupino Veja, ki s sodobnimi aranžmaji oživlja istrsko ljudsko glasbo. Za konec pa prisluhnite zgodbi o novi slovensko-albanski otroški knjigi in razmišljali o tem, kako pomembno je, da tudi otroci postanejo soustvarjalci kulturnega prostora. Sogovornica v prispevku je prevajalka in medkulturna mediatorka Selda Sukaj.
Inštitut za preučevanje enakosti spolov v sklopu skoraj polmilijonskega projekta Fortuna pripravlja analizo stanja dostopanja Romov do zdravstvenih storitev. Preverili smo, do kakšnih izsledkov so prišli in ali so v projekt vključeni tudi Romi ter s kakšnimi izzivi se srečujejo Romi v Mariboru ter kako uspešni so pri njihovem reševanju. Urad vlade za narodnosti je na portalu e-Demokracija objavil predlog novele zakona o romski skupnosti. Ta med drugim vključuje ustanovitev novega instituta občinskega koordinatorja ter sestavo sveta romske skupnosti Republike Slovenije. V rubriki romskega jezika pa tokrat o izzivih otrok pri razumevanju romskega in slovenska jezika na območju Grosupljega.
Razprave, ali bi se morale krovne politične organizacije koroških Slovencev povezati v eno organizacijo, potekajo že več desetletij, toda mnenja ostajajo različna. Usklajeni pa so cilji in ključne teme, na katere opozarjajo. Kaj pa mladi?
Skupaj s slovenskimi rojaki iz Bosne in Hercegovine se v oddaji na kratko prepuščamo planiškemu vzdušju in razpoloženju pod Poncami, ki so ga doživljali tudi slovenski otroci in mladi iz različnih bosansko hercegovskih krajev ob spremljanju smučarskih poletov na velikanki bratov Gorišek. Prek radijskih valov gostimo tudi slovenskega rojaka s Štajerske Aljošo Klajderiča, ki se v Švici ukvarja z računalništvom, ustavljamo se pri Slovencih v Beogradu, ki so pomladno dejavnost društva Sava začeli s fotografsko razstavo in predstavitvijo knjige z naslovom Niti, ki povezujejo – Med Slovenijo in Srbijo osebne izpovedi žensk, seznanjamo pa vas tudi s podrobnostmi glede pridobitve štipendij za Slovence po svetu za sodelovanje na letošnji Poletni šoli slovenskega jezika v Ljubljani.
V makedonskem mestu Kočani je požar v nočnem klubu vzel številna življenja in pustil za seboj val bolečine in pretresenosti. V znamenje solidarnosti in sočutja so se v Ljubljani zbrali člani Makedonske skupnosti ter študentje, ki živijo in študirajo v Sloveniji. Na Kongresnem trgu so prižgali svečke in z molkom izrazili svojo povezanost z žrtvami in njihovimi družinami. V oddaji obiščemo poseben medkulturni dogodek iftar, ki združuje ljudi različnih ver in narodnosti v organizaciji društva Medkulturni dialog. Za konec pa slišite razmišljanje pisateljice Olivere Zulović o otroštvu, prijateljstvu in pomembnosti pogleda skozi otroške oči.
V občini Črnomelj po zadnjih ocenah živi okoli 1000 Romov v dveh večjih naseljih, ki nista še povsem legalno urejeni. Kljub temu ima večina zaselkov že urejeno infrastrukturo. Letos bo občina iz državnega proračuna za urejanje razmer v romski skupnosti prejela dobrih 420 tisoč evrov. Preverjamo, kako bo porabila namenska sredstva in kateri so največji izzivi romske skupnosti. Obiskali smo še zaposlitveno in invalidsko podjetje Ozara v Murski Soboti, ki v svoj program uspešno vključuje devetnajst pripadnikov romske skupnosti. Svet romske skupnosti RS pa je objavil javne razpise za romska društva ter medijske programe.
Predstava Mali princ v izvedbi mladinske gledališke skupine Bilka je letošnje odprla Koroške kulturne dneve v Ljubljani. Znana zgodba je bila izziv za mlade igralke in igralce iz Bilčovsa, kjer tudi z gledališkimi skupinami skrbijo za ohranitev slovenskega jezika.
445 epizod
Pri uvajanju ameriških zaščitnih carin se je sinoči zgodil nov preobrat. Ameriški predsednik Donald Trump se je odločil za 90-dnevno prekinitev uvajanja carin, tako da ostajajo veljavne 10-odstotne carine za večino držav. Njegova odločitev sicer ne spreminja že veljavnih dajatev na avtomobile, jeklo in aluminij. Dobre novice so obšle le Kitajsko. Ne le da zamik veljavnosti carin zanjo ne velja, namesto napovedane 104-odstotne stopnje se je Trump odločil za kar 125-odstotne carine na kitajsko blago, namenjeno na ameriški trg. V oddaji tudi o tem:- Je bodoči nemški kancler Merz pred volitvami obljubljal preveč?- Poudarek tokratnih sprememb zakona o osnovni šoli na njeni vzgojni vlogi- Mednarodni odbor PEN-a na obisku Goric o vojnah in koncu miru
V Zvezi društev pedagoških delavcev so v tem tednu opozorili več po njihovem sistemsko in strokovno nepremišljenih rešitev, ki jih je v svoje zakonske predloge nedavno vpisalo ministrstvo za vzgojo in izobraževanje. Eden od njih je novela zakona o osnovni šoli, že druga v dobrem letu dni, ki med drugim uvaja nov predmet na področju digitalnega opismenjevanja, šolam pa daje dodatna varnostna pooblastila. Kot za oddajo Ob osmih poudarja didaktik Damijan Štefanc z ljubljanske Filozofske fakultete, bi pričakoval, da bodo spremembe del premisleka o šolskem sistemu kot celoti. "Lahko bi rekli, da pri sistemskih rešitvah na področju osnovnošolskega izobraževanja ni nič novega. In čeprav se res vsi zavedamo, da je to področje treba urediti, smo spet priče nekaterim predlogom sprememb, ki niso najbolj premišljeni."
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Filozofinja in urednica dr. Ignacija Fridl Jarc razpravlja o kontemplativnosti. Od antičnih časov prek krščanskih praks do današnjega časa, ki pa na kontemplativnost žal ne da veliko.
Saga o ameriških carinah je sinoči dočakala nov preobrat. Ameriški predsednik Donald Trump je začasno odložil uvedbo carin na večino držav, ob tem pa dodatno pritisnil na Kitajsko s še večjim povišanjem uvoznih dajatev. Pri tem je priznal, da je podcenil silovit odziv trgov v zadnjih dnevih, čeprav vztraja, da je šlo za pravo potezo. V oddaji pa še.- Finančni minister Boštjančič: Evropa lahko izkoristi carinski kaos- Stranke bodoče nemške vlade sklenile koalicijski dogovor- V Novem mestu pred Tednom cvička ocenjevanje dolenjskih vin
Mednarodno javnost je zvečer pretresla nova napoved ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede carin. Napovedal je namreč takojšnjo 90-dnevno zamrznitev dviga carin za vse države, razen za Kitajsko.Druge teme:- Nemški socialdemokrati in krščanska unija podpisali koalicijsko pogodbo- Državni svet izglasoval veto na zakon o zdravstveni dejavnosti- Svet ljubljanske psihiatrične klinike potrdil nov mandat Bojanu Zalarju
Miška Cvilka pomaga škratom peči kruh.Pripoveduje: Zvone HribarNapisala: Darinka Kobal.Posneto v studiih Radia Slovenija 2001.
Članice Evropske unije so podprle uvedbo povračilnih ukrepov v odziv na carine na uvoz jekla in aluminija v Združene države. Postopno bodo uvedene do 25-odstotne dodatne carine na uvoz ameriškega blaga v vrednosti približno 20 miljard evrov. Prvi ukrepi bodo začeli veljati prihodnji teden, večina preostalih pa sredi maja. Kot meni analitičarka Cinzia Alcidi, so povračilni ukrepi 27-erice bolj simboličen odziv kot pa jasen ali odločen odgovor na ameriške carine.Drugi poudarki oddaje:Bodoči nemški kancler Merz: nova vlada bo imenovana v začetku maja.Bo ljubljansko psihiatrijo še naprej vodil Bojan Zalar?V Mariboru bo nov prometni radar, a ne pred šolami in vrtci, kar so si želeli številni občani.
Trumpova carinska vojna je zamajala svetovno gospodarstvo. Carine, uvedene brez vsakršne ekonomske logike, na eni strani puščajo razdejanje na borzah, na drugi grozijo z inflacijo in recesijo. Če bodo po zgledu Kitajske s protiukrepi sledile tudi druge države, se bomo vsekakor srečali z zmanjšanjem kupne moči in znižanjem življenjskega standarda. Kako bi se moral v teh zaostrenih razmerah odzvati Bruselj, kako se lahko zavarujejo slovenska podjetja in kje je varno zatočišče za naše prihranke? O tem v tokratnem Studiu ob 17.00.Sogovorniki: prof. dr. Igor Masten, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani,dr. iztok Seljak, Hidria, predsednik Združenja Manager,Aleš Lokar, Generali Investments.
Evropska unija je odobrila povračilne ukrepe na ameriške carine za jeklo in aluminij. V Bruslju ob današnjem začetku veljavnosti carin vseeno poudarjajo pripravljenost na pogajanja. Kot pravi državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Matevž Frangež, Slovenija podpira skupen evropski odziv, ki je v tem pogledi po njegovih besedah skrbno odmerjen, zato da ne poslabša dodatna pogojev za gospodarstva in izvoz evropskih izdelkov. - Zaradi ameriških carin in vse večjega strahu pred globalno recesijo so v Nemčiji pohiteli s koalicijskim dogovorom. Danes so ga dosegli in podpisali konservativci in levosredinski Socialni demokrati. - Kakšni so učinki prenovljenega plačnega sistema v javnem sektorju? O tem danes prvič po uveljavitvi razpravljajo vlada in sindikati, na mizi imajo poročilo delovne skupine. Kot je povedala državna sekretarka na ministrstvu za javno upravo Mojca Ramšak Pešec, so vsi odzivi povezani z nestrinjanjem z vrednotenjem delovnih mest v kolektivnih pogodbah.- Parlamentarna preiskovalna komisija ni kazensko ovadila nekdanjega prvega moža policije Boštjana Lindava, kot ji je naložil državni zbor. Namesto tega je z dopisom odločanje prepustila policiji.
Ob gradnji velikega Potniškega centra v Ljubljani železniško postajo čaka celovita prenova. Ministrstvo za infrastrukturo namerava odstraniti notranjo ureditev železniške postaje, ki je bila izvedena po arhitekturni rešitvi ateljeja arhitekta Marka Mušiča. Stavba glavne železniške postaje Ljubljana v bidermajerskem slogu je bila zgrajena leta 1848 in je druga najstarejša v Evropi. Železniška postaja je ponos vsakega mesta, ki mu je mar za lastno preteklost. Tako denimo tudi razred za umetnost SAZU posegom nasprotuje, zapisali so: 'Odločno nasprotujemo napovedani privatizaciji ter hotelizaciji objekta, zahtevamo, da od vsega začetka uveljavljeno pritličje kolodvora za vedno ostane javen mestni, potnikom in obiskovalcem namenjen prostor.' Foto: BOBO
